Deset let nastajajoč filozofski traktat Zgodovine filma Jean-Luca Godarda je zagotovo ena najbolj veličastnih, kompleksnih in dokončnih stvaritev 20. stoletja, ki prebija tako filmske okvire kot tudi parametre sodobne umetnosti. Obstaja morda predvsem kot zareza v vest/spomin stoletja, ki se je skupaj z iznajdbo gibljivih podob (in posledično materializacijo zgodovine kot teka časa) dognalo in izmojstrilo v vseh -izmih do roba doumljivega. Zgodovine filma je Hidra z glavami Meduze: tako analitičen esej na temo kinematografske podobe (umetnosti, industrije, mehanizma) kot tudi izpopolnjena kinematografska stvaritev. Je tako zgodovina filma kot tudi zgodovina, kot/kakršno/kadar/če jo gleda film; tako poklon/posvetilo/oda/himna/slavospev kot tudi brutalna kritika; tako objektiven pregled ključnih pojmov kot tudi skrajno subjektivna avtobiografija avtorja samega; tako epska enciklopedija kot tudi intimni haiku v steklenici; tako mozaik prostih asociacij kot tudi natančen recept za gradnjo Babilonskega stolpa. Ter produkt hkrati neskončne ljubezni in neskončnega besa, navdušenja in jeze, predvsem pa vere v podobo kot ključni nosilec pomena 20. stoletja.
Zgodovine filma 2 Histoire(s) du cinéma 2
Aktualno
Hamnet Hamnet
Chloé Zhao
četrtek, 18. 12. 2025 / 15:45 / Dvorana
Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.
Fantasy Fantasy
Kukla
četrtek, 18. 12. 2025 / 18:20 / Dvorana
Mlada slovenska režiserka Kukla se v svojem celovečernem prvencu sprašuje: »Kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal?« Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
četrtek, 18. 12. 2025 / 19:15 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.