Deset let nastajajoč filozofski traktat Zgodovine filma Jean-Luca Godarda je zagotovo ena najbolj veličastnih, kompleksnih in dokončnih stvaritev 20. stoletja, ki prebija tako filmske okvire kot tudi parametre sodobne umetnosti. Obstaja morda predvsem kot zareza v vest/spomin stoletja, ki se je skupaj z iznajdbo gibljivih podob (in posledično materializacijo zgodovine kot teka časa) dognalo in izmojstrilo v vseh -izmih do roba doumljivega. Zgodovine filma je Hidra z glavami Meduze: tako analitičen esej na temo kinematografske podobe (umetnosti, industrije, mehanizma) kot tudi izpopolnjena kinematografska stvaritev. Je tako zgodovina filma kot tudi zgodovina, kot/kakršno/kadar/če jo gleda film; tako poklon/posvetilo/oda/himna/slavospev kot tudi brutalna kritika; tako objektiven pregled ključnih pojmov kot tudi skrajno subjektivna avtobiografija avtorja samega; tako epska enciklopedija kot tudi intimni haiku v steklenici; tako mozaik prostih asociacij kot tudi natančen recept za gradnjo Babilonskega stolpa. Ter produkt hkrati neskončne ljubezni in neskončnega besa, navdušenja in jeze, predvsem pa vere v podobo kot ključni nosilec pomena 20. stoletja.
Zgodovine filma 2 Histoire(s) du cinéma 2
Aktualno
Sentimentalna vrednost Affeksjonsverdi
Joachim Trier
torek, 20. 01. 2026 / 16:15 / Dvorana
Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in osem nominacij za zlati globus.
Glas Hind Radžab Sawt Hind Rajab
Kaouther Ben Hania
torek, 20. 01. 2026 / 19:00 / Dvorana
Pretresljiva rekonstrukcija poskusov rešitve palestinske deklice preplete resnični posnetek klica v sili z dramatiziranimi prizori v klicnem centru. Velika nagrada žirije v Benetkah in nominacija za zlati globus za najboljši film v neangleškem jeziku.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
torek, 20. 01. 2026 / 19:45 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.