Karen in Markus z otroki prebivata v Karenini idilični rojstni hiši, na katero jo vežejo lepi spomini. Prihod njene sestre Jules z družino na praznovanje Markusovega rojstnega dne pa nenadoma sproži potlačene in nikoli ubesedene zamere. Jules namreč ob obujanju spominov na preminulo mamo ponovno začuti potrebo, da se upre sestrini prevladi. In medtem ko sta družini v pričakovanju zabave, postaja Karen vse bolj napeta. Je res, da moramo stvari iz preteklosti uničiti in izbrisati, da se lahko rodi nekaj novega?
»Spreminjajoče se odnose v družini želim prikazati v pravljičnem slogu in dvodnevni zgostitvi dogajanja, k čemur navežem utopično vizijo vrabca, ki mu uspe pobegniti iz dimnika in se nato svobodno spreletava po nebu. / …/ Povedal bi, da je film, tako kot tudi prejšnji, zelo oseben, kar konkretno pomeni, da mi je vsak lik blizu oziroma jih nekako razumem, tudi ko se zlobno vedejo. Vendar dogodki v filmu ali dejanja likov niso iz moje ‘osebne videografije’ – vse je izmišljeno.« (Ramon Zürcher)