Maria sredi Čila pobegne iz primeža sekte nemških verskih fanatikov in se zateče v neko hišo. Tam jo pozdravita edina prebivalca: pujsa. A že kmalu se začne hiša odzivati na njeno čustvovanje. Živali se počasi spremenita v človeka in hiša postane svet iz nočne more. Film, ki je nastal po navdihu razvpitega primera sekte Colonia Dignidad iz osrednjega Čila, prinaša neverjetno domiselno pravljico, prepojeno z elementi ljudske tradicije in upodobljeno v osupljivi stop animaciji.
»Najini filmi so za naju rituali, uroki ali čarobni izreki. Ta film si zamišljava kot urok, v katerem si ena zavest skuša podrediti drugo, in kot projekcijo vseh obsesij sekte, najverjetneje pa tudi samega Čila: pokornosti, vere, rase in odnosov z zunanjim svetom.
Ko sva začela sodelovati pri ustvarjanju kratkih filmov, nisva vedela, ali delava kratki film ali umetniški video, ali ustvarjava delo, ki bo po formi bolj narativno ali abstraktno. Hotela sva preprosto ustvarjati avdiovizualna dela, kjer bi bile organskost, snovnost in nestalnost v samem jedru zgodbe.
Z Volčjo hišo sva dobila možnost ustvariti celovečerni film, v katerem se različni elementi – lepota, strah, kaos in sama narativnost – rodijo iz istih nestalnih elementov, ki so v nenehnem spreminjanju. To je zgodba o mladi ženski, ki se skriva v hiši, pa tudi zgodba o fizičnem in umskem svetu, ki razpada, se uničuje in vedno znova obnovi.«
– Cristóbal León in Joaquín Cociña