zgodba
Pariz, 1942. Ko nad francosko prestolnico sestrelijo britanski bombnik, se člani posadke s padali spustijo proti okupiranemu mestu. Eden pristane med tjulnji v živalskem vrtu, drugi na delovnem odru, tretji pa na strehi opere. S pomočjo dobrodušnega slikopleskarja (Bourvil) in sitnega dirigenta (Louis de Funès) se podajo na beg proti nevtralnemu območju na jugu Francije …
kritike
»Velika avantura je velika francoska komedija. /…/ To je prvi vojni film, v katerem ni prelita niti kapljica krvi. Brez enega samega mrtvega ali ranjenega. Smo zgolj in preprosto v guignolski farsi.«
– Samuel Lachize, L’Humanité, 1966
»Gérard Oury je z Veliko avanturo naredil korak naprej ter mimogrede ponovno izumil žanr popularne komedije, kakršne so ustvarjali Mack Sennett ter Stan in Olio. Francoska komedija je bila zaradi pomanjkanja inovativnosti in pretiranega intelektualizma že v zadnjih vzdihljajih. Gérard Oury ji vdahne ritem, ki sicer ne posnema ameriških filmov, vendar prav tako učinkovito združi situacijsko komiko in burleskno poezijo. /…/ To je guignol velikega formata, v katerem ob gledanju, kako naklestijo žandarja, to se pravi nemškega vojaka, ponovno odkrijemo tisti naivni otroški užitek.«
– Michel Capdenac, Les Lettres françaises, 1966
zanimivosti
Veliko avanturo si je ob premieri ogledalo štiriintrideset odstotkov Francozov. Te številke ni presegel še noben film v zgodovini francoske kinematografije. Na splošno je Veliko avanturo v kinu videlo več kot sedemdeset milijonov ljudi, od tega skoraj osemintrideset milijonov v Sovjetski zvezi.