zgodba
Sredi botaničnega vrta univerze v Marburgu stoji veličastni ginko, ki že več kot sto let tiho opazuje življenja treh ljudi. Leta 2020 se nevroznanstvenik iz Hongkonga, specialist za kognitivni razvoj dojenčkov, loti nenavadnega eksperimenta z drevesom. V sedemdesetih letih zaljubljenega študenta povsem prevzame opazovanje krhke geranije. Na začetku dvajsetega stoletja prva ženska, sprejeta na univerzo, skozi objektiv fotoaparata odkriva vzorce vesolja v najbolj skromnih rastlinah …
iz prve roke
»To je film, ki smo ga ljudje naredili za soljudi – gledalce. Z vso ponižnostjo priznavamo in sprejemamo svoje specifične zaznavne omejitve. Naš film s pomočjo svetlobnih in zvočnih valov, dosegljivih človeškim očem in ušesom, govori o zaznavanju sveta zunaj teh omejitev. Zavedamo se, da nismo središče vsega – naš svet je le eden izmed mnogih, enako pomembnih svetov. Kako je biti drevo? Ne vemo. Zato tega tudi ne skušamo prikazati. Namesto tega pokažemo človeško radovednost, ganljivo nepopolne poskuse povezovanja, priznavanja ‘drugega’ in sprejemanja dejstva, da smo zanj mi tisti skrivnostni ‘drugi’. Pokažemo utrinke iz več kot stoletne zgodovine botaničnega vrta neke univerze, ustanove, ki je bila vedno središče svobodne in brezmejne človeške radovednosti, znanosti. V času ko je znanost vse pogosteje tarča dvomov in napadov, bi radi opozorili na pomen, pa tudi lepoto in naivno, drzno moč znanstvenega raziskovanja. Morda pa nam bo film pomagal, da se s strašljivega, vrtoglavega vrha piramide spustimo na bolj primerno in prijetnejše mesto; da postanemo del tega sveta.«
– Ildikó Enyedi
kritike
»Filmski čudež Tiha prijateljica – kdor si ga je ogledal, drugače hodi skozi svet in gozd. /…/ Inteligenten in hkrati poetičen preplet različnih časovnih ravni in usod.«
– Elmar Krekeler, Die Welt
»Potopiti se v omamni svet Tihe prijateljice je kot sprejeti čudovito darilo – tudi če ne verjamemo, da rastline lahko ali želijo komunicirati z nami. Ildikó Enyedi je s svojim izvrstnim novim delom dosegla skoraj nemogoče: ustvariti ne-človeški, človečen film, ki je vključujoč in spoštljiv, ne da bi zašel v malikovanje (rastlin) ali obsojanje (ljudi). Morda pa bi moral biti ekološki film prihodnosti prav to: nežna romanca med vrstami (človekom in rastlino, filmom in gledalcem).«
– Savina Petkova, The Film Stage
»To drevo je čista filmska radost! V njegovi senci tudi mi najdemo zavetje in tolažbo. Sorodna duša v veliki osamljenosti. /…/ Ildikó Enyedi v svojih filmih že več kot trideset let na nepretenciozen način zastavlja pomembna vprašanja: kaj skozi prostor in čas povezuje na prvi pogled nepovezane stvari? Kakšni podzemni tokovi tečejo onstran vidnih življenjskih poti? Kako krhka je kolektivna konstrukcija, ki jo imenujemo resničnost? /…/ Junaki in junakinje njenih filmov so osamljene duše, ki hrepenijo po stiku in povezanosti. Včasih drug drugega najdejo, včasih ne. Zdaj, v Tihi prijateljici, se učijo, kako biti skupaj in hkrati sami. /…/ V vsakem trenutku nepredvidljiv, odprt, tiho humoren film.«
– Katja Nicodemus, Die Zeit
»Tonyju Leungu na tej točki kariere ni treba ničesar več dokazovati – pa vendar dokaže vse. Ildikó Enyedi naj bi vlogo napisala posebej zanj, in to se tudi vidi. Ne gre toliko za igro kot za prisotnost: študijo tišine, hrepenenja in miline. /…/ Leung obvladuje platno s čudovito varčnostjo gibov, magnetično mirnostjo in izjemno zvezdniško karizmo. In medtem ko bo tisti ginko, upajmo, živel še vsaj sto dvanajst let, imajo zapuščine, kot je Leungova, moč, da živijo še dlje.«
– Leila Latif, IndieWire
»Šola gledanja in poslušanja: Ildikó Enyedi, to čarovnico na režiserskem stolu, fascinirajo pogoji zaznave. Tiha prijateljica je verjetno prvo delo v zgodovini filma, v katerem so igralci in rastline v zaključnih napisih navedeni kot enakovredni – veliki igralski nastopi, kamor koli pogledaš.«
– Falter
»Očarljiva, nadvse izvirna oda boljšemu življenju skozi botaniko. /…/ Na papirju večina opisov Tihe prijateljice morda deluje tako zelo pravljično, da se nagiba k sentimentalnosti, toda film je ravno tako čvrsto zgrajen in prizemljen kot zeleni primerki, ki jih proučuje: rastline preprosto opazuje bolj podrobno in radovedno kot večina izmed nas, opisujoč tri like, ki se učijo prilagajati svoj pogled in notranji ritem bolj potrpežljivemu tempu rastlinskega življenja. Tiha prijateljica /…/ s svojim pretanjenim raziskovanjem vezi med človeškim svetom in manj razumljenimi dimenzijami deluje kot duhovno nadaljevanje režiserkinega celovečerca O telesu in duši (Testről és lélekről, 2017). /…/ Po ogledu tega nežnega, zelo smešnega in navdihujočega filma zgolj objem najbližjega drevesa ne bo zadoščal – zasluži si vaš najtoplejši objem.«
– Guy Lodge, Variety
»Tiha prijateljica je film, ki razmišlja zunaj okvirov. V času, ko se zdi, da se mnogi ljudje zapirajo vase, ponuja pogled na svet, odprt za nove, neobičajne povezave. To je zagotovo tudi prvi film v zgodovini, ki v zaključnih napisih poleg človeških igralcev navede različne vrste rastlin. Režiserka v svojem bogatem in nenavadnem novem delu med drugim pokaže, da je v vesolju mogoče najti veliko več zvezd kot le tiste, ki hodijo po rdeči preprogi – treba je le dovolj pozorno pogledati.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter
»Tiha prijateljica je pravi original, eden tistih filmskih dogodkov, ki jih, ko jih enkrat vidiš, ne pozabiš zlahka.«
– Peter Sobczynski, RogerEbert.com
»Čista filmska poezija.«
– Der Spiegel
portret avtorice
Ildikó Enyedi je za celovečerni prvenec Moje 20. stoletje (Az én XX. századom) leta 1989 prejela zlato kamero v Cannesu, film O telesu in duši (Testről és lélekről, 2017) pa ji je med drugim prinesel zlatega medveda na Berlinalu in nominacijo za oskarja. V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali Zgodbo moje žene (A feleségem története, 2021) z Léo Seydoux v naslovni vlogi.