Danes je blagajna odprta od 13:30 do 20:30 (odpre se čez 09:58).

Teci z mano Mishehu Larutz Ito

Oded Davidoff / Izrael / 2006 / 118 min / izraelščina

režija Oded Davidoff, scenarij Noah Stollman, literarna predloga David Grossman, fotografija Yaron Scharf, montaža Ron Omer, glasba Ran Shem Tov, zvok Aviv Aldema, produkcija B&K Productions, producenti Philippa Kowarsky, Andrew Braunsberg, Shmulik Shem tov, Orly Bruck, Oriana Ghivoly, igrajo Bar Belfer, Yonatan Bar Or, Rinat Matatov, Yuval Mendelson, Tzahi Grad

festivali, nagrade Mednarodni filmski festivalu v Miamiju 2007 (nagrada za najboljšo igralko). Nagrada Izraelske filmske akademije za najboljšo stransko moško vlogo in še enajst nominacij akademije (med drugim za najboljši film, režijo, scenarij, fotografijo in montažo). Otvoritveni film Filmskega festivala v Jeruzalemu 2006. Otvoritveni film Festivala izraelskega filma v Chicagu 2007. Melbourne 2007. Varšava 2007. Calgary 2007. Atlantic Film Festival 2007. Indijski mednarodni filmski festival 2007.

IMDb

zgodba
Sramežljiv sedemnajstletnik Assaf preživlja poletje med opravljanjem počitniškega dela. Nekega dne zmoti njegov vsakdanjik nemogoča naloga: izslediti mora lastnika labradorca, ki izgubljen tava po mestnih ulicah. Medtem ko Assaf spremlja psa na njegovih dnevnih obhodih, se počasi razodeva neverjetno ozadje lastnikovega izginotja, zgodba, ki ga popolnoma očara in potegne vase, zgodba o deklici Tamar. Mesec dni poprej se nadarjena glasbenica Tamar s svojim psom poda na nevarno potovanje v temačen svet jeruzalemskega podzemlja, ki jo ujame v svoje zlovešče kremplje. Ko se Assaf zagleda v neznano dekle, nima izbire: podati se mora po njenih stopinjah.

Film sledi Assafu in Tamar na njunih vzporednih poteh. Tako postajata razdalja med njima ter osamljenost, ki jo preživljata, vse bolj izraziti, dokler se njuni zgodbi končno ne združita. Za dekle in fanta je to bliskovita pot v odraslost, preizkus njunega poguma in predanosti, ter zgodba o samospoznanju in prvi ljubezni.

portret režiserja
Oded Davidoff odrašča v Jeruzalemu, kjer kasneje konča Akademijo za film in televizijo Sama Spiegela. Kot režiser televizijskih reklam ustvari oglasne spote za številna vodilna izraelska podjetja. Njegov celovečerni prvenec Mars Turkey (2001) si prisluži status lokalne kultne uspešnice.

portret avtorja literarne predloge
David Grossman, eden najpomembnejših živečih izraelskih romanopiscev, se rodi leta 1954 v Jeruzalemu. Objavljati začne konec 70-ih let 20. stoletja, opazno pa stopi na književni oder v 80-ih letih in tam do danes tudi ostane. Mednarodno slavo mu prinese delo Rumeni veter (1987), publicistična obdelava arabsko-izraelskega konflikta; Wall Street Journal jo opiše kot »neprecenljivo« knjigo, ki bi »morala biti dosegljiva poleg cestnih zemljevidov na letališču Ben Gurion, saj predstavlja zemljevid psiholoških razdalj, ki zdaj ločijo ne samo okupatorja od okupiranega, temveč tudi voljnega od nevoljnega okupatorja.«
Grossmanova dela se izmikajo klasičnim literarnim kategorizacijam, avtorja pa mednarodna kritika zaradi prepletanja fantazije in resničnosti primerja z Güntherjem Grassom ter Gabrielom Garcio Marquezom. Grossman za prikaz čim večjega števila človeških vidikov, razsežnosti in posledic uporablja veliko število različnih pisateljskih prijemov, še posebej pogosto menjavanje pripovedovalcev, različne perspektive in različne jezikovne sloge, ki segajo od srednjeveške, svetopisemske do moderne knjižne in z jidišem začinjene hebrejščine.
David Grossman je za svoje delo prejel 15 pomembnih mednarodnih književnih nagrad. Leta 2007 sta bila njegova romana Notranja slovnica (1991) in Glej pod geslo: ljubezen imenovana za dve izmed desetih najbolj vplivnih knjig od osnovanja države Izrael. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov. V slovenščini imamo za zdaj le njegov esej Levji med.

kritike
»/…/ mlad, nadarjen režiser je ustvaril aktualno in ritmično predelavo Grossmanove zgodbe v stilu filma Teci, Lola, teci. /…/ Jeruzalem ni bil na filmskem platnu še nikoli tako strašljiv, aktualen, skrivnosten in zapeljiv. Vse v isti sapi.
/…/ Ganljiv in vznemirljiv … brezhibna igralska zasedba … razburljivo in pretresljivo filmsko doživetje.«
Yair Hochner, Seret

»Bar Belfer izpili lik Tamar v mojstrsko brušen diamant.«
Meir Schnitzer, Maariv

»Zgodovina izraelskega filma beleži številne poskuse posneti mladinski film, ki bi zadovoljil tudi odraslo občinstvo. Večini teh filmov, če ne kar vsem, je to spodletelo. Filmu Odeda Davidoffa, posnetem po romanu Davida Grossmana, je uspelo. /…/
Tisto, zaradi česar je film močnejši od svoje neposredne zgodbe, so utripajoča čustva, ki vrejo iz osrednje tematike: hrepenenje po povezanosti, združitvi in skupnosti.«
Uri Klein, Haaretz

»Režiser Oded Davidoff transformira aktualno izraelsko realnost v neke vrste halucinacijo. Film urbanega popotovanja je hkrati surrealistična tura po jeruzalemskih ulicah, trgih ter soseskah in detektivska zgodba o iskanju lastnika izgubljenega psa. /…/
/…/ fantastična poustvaritev realnosti – ki v spomin prikliče filme Terryja Gilliama – Jeruzalemu vdahne videz in atmosfero, kakršnih v izraelski kinematografiji še nismo srečali, če smo jih sploh kje. /…/
Podobno kot knjižna uspešnica, po kateri je nastal, je tudi film napeta najstniška zgodba o odraščanju, v kateri bodo uživali – in to lahko zatrdim skoraj absolutno – tudi odrasli. /…/ Očarljiv in presunljiv film.«
Shmulik Dovdevani, Y-Net

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Dodatna projekcija

Morilci cvetne lune Killers of the Flower Moon

Martin Scorsese

petek, 29. 03. 2024 / 14:30 / Dvorana

Film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle. 

Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna

Maja Weiss

petek, 29. 03. 2024 / 16:00 / Mala dvorana

Dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn.

Zbudi me Zbudi me

Marko Šantić

petek, 29. 03. 2024 / 18:30 / Dvorana

Nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma, tudi za najboljši celovečerec.