Danes je blagajna odprta od 16:10 do 21:30 (za danes zaprto).
Na sporedu samo od 12. do 14. decembra 2011.

Technotise – Edit in jaz Technotise - Edit i ja

Aleksa Gajić / Srbija / 2009 / 103 min / srbščina

Po nekaj letih dela za francosko stripovsko založbo in več kot tristotih ustvarjenih risbah se je Aleksa Gajić odločil animirati svoje like. Nastal je prvi srbski futuristični film – domišljijska animacija za odrasle.

režija Aleksa Gajić, scenarij Aleksa Gajić (po izvirnem scenariju / knjižni predlogi), montaža Nebojša Andrić, Marko Glusać, glasba Boris Furduj, Bob Štrumberger, Slobodan Štrumberger, produkcija Zoran Cvijanović, igrajo Sanda Knežević, Nikola Đuričko, Srđan Todorović, Jelisaveta-Seka Sablić, Marija Karan, Boris Milivojević, Petar Kralj, Nebojša Glogovac, distribucija v Sloveniji Cankarjev dom

festivali, nagrade Banjaluka 2009. Festival Cinema City Novi Sad 2009 (nagrada občinstva). Festival Fantasia Montreal 2010 (srebrna nagrada občinstva). Mednarodni festival znanstvene fantastike v Trstu 2010 (posebna omemba žirije). Animafest Zagreb 2011. Liffe 2010 – sekcija Panorama svetovnega filma (nagrada občinstva).

IMDb Uradna stran

zgodba
Piše se leto 2074. Edit je povsem navadno dekle, ki živi in študira v Beogradu. Prostovoljno dela v raziskovalnem centru, kjer skrbi za Abela, avtističnega matematičnega genija. Ta po odkritju formule, ki združuje vse energije na Zemlji, preneha komunicirati s svetom okoli sebe. Da bi zaradi težav v šoli povečala svoje intelektualne sposobnosti, si Edit vgradi čip sumljivega izvora. Ko po spletu okoliščin zagleda shemo skrivnostne formule, se njen čip začne zavedati samega sebe in najprej duševno, potem pa še fizično razvijati v Editino vzporedno osebnost: Edija.

Po nekaj letih dela za francosko stripovsko založbo in več kot tristotih ustvarjenih risbah se je Aleksa Gajić odločil animirati svoje like. Nastal je prvi srbski futuristični film – domišljijska animacija za odrasle.

iz prve roke
»Sam naredim postavitev prizora (risbe, ozadje likov v nekaj grobih potezah, določitev časa). Nato zadeve prevzamejo drugi in animirajo, barvajo, slikajo ozadje, napravijo tridimenzionalne elemente, t. i. lipsing, premikanje ust v vektorskem programu, ter spojijo vse skupaj, kar je na koncu montirano v film.«
– Aleksa Gajić, režiser in scenarist

portret avtorja
Aleksa Gajić (rojen leta 1974 v Beogradu), priznani srbski stripar, je ilustrator časopisa Politikin zabavnik, s francosko scenaristko Valerie Mangin pa je izdal serijo stripov v šestih delih Le Fléau des Dieux, ki je v Franciji doživela več ponatisov, prevedena pa je tudi v angleški in srbski jezik. Njegov celovečerni animirani prvenec Technotise: Edit in jaz je nastal na osnovi grafičnega romana Technotise, ki sta ga zasnovala s scenaristom Darkom Grkinićem.

kritike
»Če hočete videti, kako bo izgledal Beograd leta 2074, potem si poglejte tole kompleksno srbsko cyberpunk animacijo: roboti pometajo ceste in sprehajajo pse, avtomobili in tramvaji letijo po zraku, med androidno plastiko in pravim mesom ni več razlike, medvedki so animatronični, vse je avtomatizirano in digitalizirano. Iztrebljevalec in Peti element sta imela prav, a le do določene mere: sci-fi Beograd ne seže do neba niti ni zalit z večnim mrakom. Ravno obratno: veduta samega Beograda, ujetega v skulirano »večno« svetlobo (luč na koncu tunela?), se ni spremenila. Tudi čevabdžinice in poslastičarnice so ostale. Beograd je še vedno srbsko mesto, mesto Srbov, ne pa multikulturni Babilon, kar pomeni, da ni ravno tipičen sci-fi metropolis. Beograd ujame prihodnost, toda šele ko se razsvetljensko znebi svojega atavizma (turbo, splavi in druga etno folklora so le fusnote, tako kot demonstracije 5. oktobra 2000, Rdeče baretke in Slobodan Milošević), obenem pa je potujen, toda le s tujo tehnologijo, tujimi filmi, tujimi stripi, tujimi pop žanri, predvsem z mango in animejem, potemtakem z japonsko popkulturo. /…/ In tega svetovljanskega nacionalizma ne odpravi niti distopija niti virtualnost. Lahko potegneš prihodnost iz Srbije, a ne moreš potegniti Srbije iz prihodnosti. Zato ne preseneča, da je Edit, glavna junakinja filma, študentka psihologije, ki ne more in ne more narediti izpita – s spominom ima očitno prehude probleme. Toda ko ji tehno-korporacija vgradi mikročip, se ji začne spomin vračati, pa četudi v obliki hologramsko personificiranega nezavednega, alias »podzavesti«, okej, umetne inteligence, ki je »Jaz« moškega spola – njuni disputi, rdeča nit tega filma, so po malem psihoanaliza, po malem cybersex, po malem parodija seksizma, patriarhalnosti in Boga, po malem incest in po malem halucinantni monolog nove življenjske oblike, razsvetljenega digitalnega mesa, nove hibridne identitete, končne rešitve srbske prihodnosti in srbskega vprašanja. Pravi smisel tega filma dojamete, če ga pogledate takoj za Srbskim filmom. /…/ ZA +«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Technotise: Edit in jaz bi lahko označili za cyberpunk animacijo, v kateri se prepletajo elementi zahodne popkulture, zahodne stripovske tradicije, japonskih mang in pa srbske družbene stvarnosti. A v nasprotju s Srbskim filmom, ki je v razmerju do slednje podajal zelo oster in nedvoumen komentar, se zdi Technotise kljub posameznim prizorom, v katerih se veliko bolj neposredno obrača k njej (na primer duhovita evokacija Miloševića kot mita preteklosti), v tem pogledu občutno manj radikalno, lahko bi rekli celo apolitično delo. Primarno se namreč vrti okrog teme, ki je značilna za znanstvenofantastična dela: ali je tisto novo, ki se rojeva na račun starega, vredno žrtve. A morda se Gajićev komentar skriva drugje: v tem, da nam v svojem delu predstavi mlado generacijo, ki v prihodnosti živi zato, ker je ostala brez sedanjosti.«
– Denis Valič, Pogledi

»Ko avtor z Editinim otroškim medvedkom odkrito namigne na Katsuhira Otoma, pomislimo, da je film Technotise: Edit in jaz čisto mogoče nekakšna srbska Akiro, fascinanten uvod in (upajmo) napoved razcveta animacijske scene na povsem nepričakovanem mestu.«
– Kurt Halfyard, Twitch

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Dekle in jaguar Le dernier jaguar

Gilles de Maistre

torek, 25. 06. 2024 / 16:00 / Dvorana

Zgodba o neverjetnem prijateljstvu v osrčju Amazonije.

20.000 vrst čebel 20.000 especies de abejas

Estibaliz Urresola Solaguren

torek, 25. 06. 2024 / 18:15 / Dvorana

Tankočutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki išče svoje ime. Prvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.

Joan Baez: Jaz sem hrušč Joan Baez: I Am a Noise

Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor

torek, 25. 06. 2024 / 19:00 / Mala dvorana

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.