kritike
»Peter Mullan je v filmu Sestre magdalenke pokazal /…/ notranji mrak magdalenskih zavetišč, kamor so kazensko pošiljali ‘grešnice’, ‘padle ženske’ (mlade nezakonske matere, upornice, odpadnice, trmoglavke, kokete ipd.), ki so potem v teh katoliških ‘pralnicah’ suženjsko tezgarile (njihove otroke so dajali in prodajali v posvojitev). /…/ Film Take majhne stvari /…/ pa ne prikazuje notranjega mraka magdalenskih zavetišč, ampak notranji mrak tistih, ki so za te strašne in sistematične zlorabe vedeli, a so raje gledali stran. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Prav takšno trezno sočutje, ki je prežemalo Tiho dekle Colma Bairéada, povzdigne na višjo raven tudi to podobno skromno, a nadvse prepričljivo novo priredbo. Film je subtilen, a učinkovit, intimen, a čustveno ekspresiven, v vsakem pogledu pa osvežujoče nesentimentalen.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Ključna odlika Takih majhnih stvari je v Walshevem in Mielantsovem inteligentnem prenosu varčnega sloga Claire Keegan na veliko platno. Ta tankočutni pristop k izvornemu gradivu dvigne film nad preprosto socialno dramo v nekaj bolj filozofskega in globokega. /…/ To je politična alegorija, preoblečena v značajsko študijo, razmislek o kolektivni krivdi in moralni odgovornosti, zavit v izkušnje enega samega človeka in postavljen v majhno mestece, ki predstavlja vso Irsko in morda tudi ves svet. V trenutnih svetovnih razmerah /…/ so vprašanja o moralnih implikacijah prekinitve molka, ki jih odpira film, še kako aktualna. Kdaj spregovorimo in kdaj ostanemo tiho? Na koncu se Bill odloči – nam gledalcem pa je prepuščeno, da se odločimo tudi sami.«
– Rachel Pronger, IndieWire
»Take majhne stvari se razvijajo skoraj v slogu gangsterskega filma, le da mrežo moči v njegovem središču spletajo nune.«
– Alissa Wilkinson, New York Times