Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:30 (odprto še 03:49, tel: 01 239 22 17).
Kurja Polt 2021

Spanec Schlaf

Michael Venus / Nemčija / 2020 / 102 min / nemščina

Podeželski hotel s čudaškim personalom, nočne more o merjascih, ki se prelivajo v budnost, senca nacistične polpreteklosti … Nemčija je z mojstrskim celovečernim prvencem in sublimno psihološko srhljivko Michaela Venusa dobila svojega Lyncha.

režija Michael Venus, scenarij Thomas Friedrich, Michael Venus, fotografija Marius von Felbert, montaža Silke Olthoff, glasba Johannes Lehninger, Sebastian Damerius, igrajo Gro Swantje Kohlhof, Sandra Hüller, August Schmölzer, Marion Kracht, Max Hubacher, Martina Schöne-Radunski, Katharina Behrens, Agata Buzek, Andreas Anke, Benjamin Heinrich, Josefin Schäferhoff, Samuel Weiss, produkcija Verena Gräfe-Höft

IMDb

Fotografije

zgodba
Marlene (Sandra Hüller, Toni Erdmann) mučijo moraste sanje, ki se zdijo vse preveč resnične. Obsedeno skuša razvozlati njihovo uganko in tako se znajde v mali, idilični vasici Steinbach. A takoj ko se mozaik sestavi, Marlene doživi živčni zlom in pristane v psihiatrični bolnišnici. Da bi odkrila vzrok materine skrivnostne bolezni, pripotuje v vasico njena hčerka Mona.

iz prve roke
“Nočne more me spremljajo že od otroštva. Podzavest nam tako vrača svojo lastno šibkost. Fascinacija in groza se izmenjujeta, tako kot v grozljivki. In tako kot v grozljivki podzavest s svojimi nelagodnimi podobami pronica v budnost – njen najbolj učinkovit prenašalec je strah. Zelo očitno to pokaže rastoči desničarski populizem. /…/ Občutek nemoči, ki jo Josef K iz Kafkovega Procesa občuti spričo dejstva, da je obsojen na milost in nemilost sistema, ki ga ne pozna in ne more doumeti, me ni zapustil vse od prvega branja. Tako kot lakonični in absurdni humor, ki je pogosto edini način za ohranitev integritete razuma. Lynch in Kafka sta mi pokazala, da je zgodba zavezana zgolj eni realnosti, eni logiki, svoji lastni – tako kot sanje, ali grozljivka.”
– Thomas Friedrich, scenarist

kritike
“V ambiciozni psihološki srhljivki Spanec se gordijski vozel družinske travme razplete skozi prizmo nacionalne krivde. Prvenec Michaela Venusa črpa svoj navdih iz kopice predlog, od pravljic bratov Grimm do izgubljenih cest Lyncheve nočne more. Gledalec se mora malce potruditi, da sestavi uganko, a Spanec bo zagotovo prebudil tek žanrskih ljubiteljev, ki imajo raje enigmo kot vedra krvi. Kot Lynch tudi Venus odločno zre pod idilično površje normalnosti, da bi videl, kaj tiči pod njim. Spanec opiše kot ‘antitezo nemškega domačijskega filma’ in res imamo občutek, da se pod površjem navidezno banalnega ves čas skriva nekaj zloveščega. Domačen podeželski hotel, zaspana vasica, lepi alpski gozdovi … vse prežema groza.”
– Allan Hunter, Screen Daily

“Če bi David Lynch posnel rimejk Kubrickovega Izžarevanja, bi bil ta bržkone podoben Spancu.”
Requiem pour un film

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Odiseja The Odyssey

Christopher Nolan

četrtek, 06. 08. 2026 / 17:00 / Dvorana

Težko pričakovani mitološki spektakel Christopherja Nolana (Oppenheimer) spremlja Odiseja, kralja Itake, ki se po trojanski vojni poda na dolgo in nevarno pot domov. Med potjo sreča bitja, kot so kiklop Polifem, sirene in nimfa Kalipso …

Tretji svet Treći svijet

Arsen Oremović

četrtek, 06. 08. 2026 / 19:30 / Mala dvorana

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Novo na sporedu

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

četrtek, 06. 08. 2026 / 20:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.