Danes je blagajna odprta od 14:20 do 20:30 (odpre se čez 03:41).
od 30. januarja 2023

Smučarske sanje Smučarske sanje

Haidy Kancler / Slovenija, Avstrija, Finska / 2022 / 84 min

Dokumentarec slovenske režiserke spremlja tri afganistanska dekleta, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. A ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se začnejo njihove sanje razblinjati …

režija Haidy Kancler, scenarij Haidy Kancler, Iza Strehar, Boštjan Virc, fotografija Heini Mäntylä, montaža Matthias Gugler, Haidy Kancler, glasba Victor Gangl, zvok Julij Zornik, Samo Jurca, produkcija Boštjan Virc, Ari Matikainen, Sabine Gruber, Peter Drössler, nastopajo Zakia Mohammadi, Fariba Ahmadi, Fatima Nazari, Ana Tasič, Ines Vrabič, distribucija Studio Virc

festivali, nagrade Mednarodni festival dokumentarnega filma Solun (svetovna premiera); FDF Ljubljana (zaključni film festivala); Festival slovenskega filma; Dokudoc Maribor; Liffe

IMDb Baza slovenskih filmov

Fotografije

iz prve roke
»Ko smo se pred leti začeli prijavljati na razpise, je bila predvidena zgodba seveda drugačna. Film s srečnim koncem in politično korektno zgodbo o uspehu, ki bi zadostil mednarodnim festivalskim željam. A ko sem našla punce, se je perspektiva hitro obrnila. Poskusila sem ujeti glas njihove kulture in njihov pogled na nas, kako Afganistanci dojemajo našo belsko ‘dobrosrčnost’ in dobrodelnost. Smo res tako dobri, kot se vidimo sami? To srečanje dveh izrazito različnih kultur in načinov razmišljanja je bilo za vso ekipo burna izkušnja in vsekakor smo tudi za filmsko kamero izkusili potovanje, ki bi si zaslužilo svoj film. /…/ Sanje afganistanskih deklet so univerzalne in se je z njimi preprosto identificirati, njihova kultura pa je veliko bolj zapletena in z drugih vidikov pogosto težko razumljiva. Film ne obsoja in ne zavzema nobene strani, ampak ponuja vpogled v čustveno nepredvidljivo potovanje smučarskih sanj.«
– Haidy Kancler

portret avtorice
Maja Senekovič (aka Haidy Kancler) se je rodila leta 1982 v Mariboru, končala študij Medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru, od leta 2009 pa ustvarja kot neodvisna filmska režiserka. Njen celovečerni prvenec Najgloblji zemljan v kopalkah je bil prikazan na številnih mednarodnih festivalih.

kritike
»V filmu Smučarske sanje tri mlade Afganistanke v kamniti pustinji ugotavljajo, da je življenje afganistanske ženske zapor, in sanjajo, da bi postale smučarske inštruktorice. Potem dobijo priložnost, da se udeležijo smučarskega kampa v Avstriji, in z napotkom ‘vse, kar ste o Evropi videle v filmih, je resnično’ poletijo najprej v Slovenijo, od koder so njihove smučarske trenerke. V avstrijski šoli jih zdolgočasenim dijakom razkazujejo kot čudo iz eksotične dežele, trenerka jih takoj označi za lenuhinje in njihovo nezagnanost jemlje kot osebni neuspeh, na testiranju jim dvestokilski možakar pove, da so predebele oziroma presuhe, da bi v alpskem smučanju kaj dosegle, in tako se začnejo njihove sanje taliti. Ne premagujejo samo strmin, ugotovijo, ampak tudi predsodke, evropsko vzvišenost, samozaverovanost, ksenofobijo, rasizem in lažne objeme. A ko poskušajo uiti iz te ‘zlate kletke’, s tem le utrdijo stereotipe o lenih, nezanesljivih, nehvaležnih in nevrednih Drugih.«
– Tina Lešničar, Delo

»/…/ film, ki je v toku nastajanja postal večji, kot si je sprva upal biti, večji od vseh vpletenih, s tem pa že film, ki je ušel današnjim časom, kjer podobe in zvoke pogosto skušamo vnaprej omejiti, zajeziti, jih predvideti. Tako je v njem nekaj herzogovskega, nekaj, kar gre čez življenje. /…/ Film lahko gledamo kot socialni komentar, poročilo o spopadu dveh civilizacij, priliko o vprašanju svobode žensk v dveh kulturah, kritiko neoliberalnega športnega profesionalizma, a se najbolj dragoceno izhodišče zdi prav vedênje deklet pred filmsko kamero, torej inherentno notranje filmski pogled, ki nas ves čas zavaja, spravlja na stranpota, meče iz tira.«
– Nejc Pohar, Ekran

»Doku Smučarske sanje pa ni Rocky, še manj Ledena steza, zgodba o tem, kako se tri simpatične outsiderke vsem oviram in prerokbam navkljub »čudežno«, »katarzično« in »inspirativno« prebijejo na olimpiado, temveč zgodba o tem, kako začnejo tri simpatične outsiderke, ki štekajo, da olimpiade ne bodo videle (olimpiada je za Mikaelo Shifffin in take), ki jih vsi predsodki in zavrnitve, na katere naletijo v profesionalnem smučanju, preveč spominjajo na afganistansko izkušnjo, in ki jim to, da bi bile tam zadnje, v resnici ne pomeni toliko kot jamajški posadki boba (dovolj imajo tega, da so zadnje v Afganistanu), razmišljati, da bi bilo nemara bolje, če bi stegnile v Nemčijo, kjer jih čaka, kot pravijo, »boljše življenje« (kdo ve, morda » boljše življenje«, ki so ga videle v »zahodnih filmih«, pred katerimi jih svarijo v Afganistanu). Zbežati hočejo »pred afganistansko kulturo«, a kontakt s Facebooka naj bi bil sporen in nevaren – je lahko bolj sporen in nevaren od vrnitve v Afganistan? ZA-«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

četrtek, 02. 02. 2023

Prešernov dan v Kinodvoru

Na kulturni dan, 8. februarja, bomo v Kinodvoru predvajali kar štiri slovenske filme: Moja Vesna bo na ogled brezplačno, na sporedu pa bodo še dokumentarci Smučarske sanje, Pošvedrani klavir in LGBT_SLO_1984. Vstopnice za brezplačen ogled Moje Vesne bodo za prevzem pri naši blagajni na voljo od 7. februarja.

torek, 31. 01. 2023

Smučarske sanje: premiera in pogovor

Na premieri slovenskega filma Smučarske sanje v ponedeljek, 30. januarja, smo se po projekciji pogovarjali s filmsko ekipo. Z nami so bili režiserka in soscenaristka Haidy Kancler, koscenaristka Iza Strehar, producent Boštjan Virc in svetovalec za montažo Žiga Virc. Pogovor je vodil Toni Cahunek.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste

Margarethe von Trotta

torek, 19. 03. 2024 / 15:20 / Dvorana

Film o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o ženski in njeni neustavljivi želji po svobodi – tako v karieri kot v ljubezni.

Neskončni spomin La memoria infinita

Maite Alberdi

torek, 19. 03. 2024 / 16:50 / Mala dvorana

Srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. Film Maite Alberdi (Krt) je nominiran za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec.

Pošast Kaibutsu

Hirokazu Koreeda

torek, 19. 03. 2024 / 17:50 / Dvorana

V delu, ovenčanem z nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, se z našimi prepričanji in pričakovanji mojstrsko poigrava eden velikih filmskih humanistov Hirokazu Koreeda (Tatiči). Njegova Pošast je zadnji film, za katerega je glasbo napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto.