V Bangkoku Julian z bratom vodi boksarski klub, ki pa je le krinka za posle z mamili. Ko brata ubijejo, iz Amerike prispe njuna mati, glava velike kriminalne organizacije, in besna zahteva maščevanje. A Julian se mora najprej soočiti s skrivnostnim policistom Changom … Eden najbolj pričakovanih in hkrati najbolj kontroverznih filmov lanskega Cannesa.
»Samo bog odpušča je film, ki sanja, da je film, ki gori počasi – kot senca v noči, kot znoj v krvi, kot tesnoba v neonu, kot blato v zlatu, kot seks z nekom, ki ga poznaš ravno toliko, da ga ne slečeš takoj. Drive, ki ga je posnel Nicolas Winding Refn, je bil eden izmed boljših filmov zadnje čase, film Samo bog odpušča, introspektiven kot zamah z mečem, pa izgleda kot njegovo nadaljevanje, le da se Ryan Gosling iz Los Angelesa preseli v Bangkok, v katerem vsak pogled pove več kot tisoč besed.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»S kamero, ki se počasi premika skozi prostore, oblite z rdečo lučjo, z zloslutnimi zvočnimi pokrajinami, enigmatično igro, s koncem, ki ga je težko pojasniti in splošnim občutkom tegobe Refnov novi film namerno obuja spomine na Stanleyja Kubricka in še posebej Davida Lyncha, pa tudi na klavstrofobičnost in pretiravanje Srbskega filma (Srpski film, 2010) Srdjana Spasojevića. Tudi sledi Larsa von Trierja boste opazili (posebej iz filma Element zločina/The Element of Crime, 1985). Posvečen je Alejandru Jodorowskemu, mojstru šokantnosti in groteske. /…/ Kadri, gibanje kamere, domiselna nasilna dejanja, razsvetlitev in zvok so izdelani do popolnosti. Čuti se, da gre za več kot perfekcionizem; čuti se samoljubje režiserja, ki se roga gledalcu in njegovim željam.«
– Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO