Danes je blagajna odprta od 10:00 do 19:00 (odpre se čez 02:51).

Route One/ZDA Route One/USA

Robert Kramer / ZDA, Francija / 1989 / 255 min / angleščina

Film Route One/ZDA neodvisnega ameriškega filmskega ustvarjalca Roberta Kramerja nas odpelje na štiriurno vožnjo po znameniti ameriški avtocesti, od kanadske meje pa vse do Key Westa na skrajnem jugu Floride. 

režija Robert Kramer, fotografija Richard Copans, Robert Kramer, montaža Guy Lecorne, Robert Kramer, Pierre Choukroun, Claire Laville, Keja Kramer, glasba Barre Phillips, zvok Olivier Schwob, produkcija Richard Copans (Les Films d'Ici), nastopa Paul McIsaac

festivali, nagrade Toronto; Yamagata; Berlinale; Festival dei Popoli (posebna omemba); Pesaro; BAFICI; Film Art Fest Ljubljana

IMDb

»Neodvisni ameriški filmski ustvarjalec Robert Kramer se s kamero in igralcem, prijateljem Paulom McIsaacom, po skoraj desetih letih vrne v ZDA (ne prideta ‘domov, ampak nazaj’). Film Route One/ZDA nas odpelje na štiriurno vožnjo po znameniti ameriški avtocesti, od kanadske meje pa vse do Key Westa na skrajnem jugu Floride. Naslovna cesta je svojevrstna aorta, ki teče skozi osrčje dežele ob vzhodni obali in je neskončno oddaljena od Amerike, kakršno poznamo iz medijev. Dežela, kot jo dokumentira Kramer, je veliko bolj kompleksna, zapletena in razdrobljena – to je kvintesenca prave Amerike, antipod navidezni resničnosti Hollywooda. Robert in Doc ugotavljata hudo škodo, ki jo je deželi povzročilo skoraj desetletno obdobje Reaganove administracije. Toda pred nami ni suhoparno poročilo o propadajoči družbi, saj Kramer zavrača tudi tisti drugi hollywoodski stereotip: o žrtvah. Odkritosrčno in spoštljivo se srečuje z ljudmi, ki kljub pomanjkanju in težkim življenjskim okoliščinam ohranjajo dostojanstvo. Prisluhne jim in se z njimi pogovarja, da bi zabeležil njihove osebne zgodbe. Route One/ZDA namreč ne potuje le skozi prostor, ampak tudi skozi čas. Ob cesti je vse polno spomenikov in muzejev, okamnele zgodovine, ostankov preteklosti – toda njihov pravi pomen se razkrije šele, ko jih postavimo poleg osebnih zgodb posameznikov, vključno z režiserjem in glavnim likom. Ko Doc stoji pred enim maloštevilnih ‘govorečih kamnov’ v Združenih državah, spomenikom padlim v Vietnamu, reče: ‘Ni bilo tako. Bilo je … resnično.’« 
– Koen Van Daele, Film Art Fest, 1994

iz prve roke
»Route 1 je avtocesta, ki poteka od Kanade do Key Westa na Floridi, vzdolž vzhodne obale ZDA. Leta 1936 je bila najbolj prometna cesta na svetu. Zdaj, leta 1988, teče ob večpasovnih avtocestah in vodi skozi predmestja; tanek pas asfalta, ki zareže skozi vse stare sanje nekega naroda. Toda ko sem tam pet mesecev snemal film, sem imel občutek, da se sploh ne vozimo skozi preteklost, ampak se nam razkriva veliko bolj iskren in dinamičen pogled na sedanjost. Bili smo v senci širokih avtocest in velikih steklenih stolpnic, daleč od podob, kakršne poznamo iz filmov. Zdelo se je, da smo na robu in da drvimo v pozabo, toda v resnici smo bili v sedanjosti, obkroženi z velikimi težavami in težkimi časi.«
– Robert Kramer

»Nikoli ni bilo scenarija. Robert je deloval po načelu kopičenja, popravljanja, dodajanja. /…/ V tem filmu so pravzaprav trije filmi: fiktiven road movie z glavnim likom Docom, Robertov dokumentarec ter film, ki ga je ustvarila ekipa kot ‘intelektualni kolektiv’.«
– Richard Copans

kritike
»/…/ kar film dejansko pokaže, je ustroj ameriške družbe ob koncu 80. let. Kramer namreč podaja toliko variacij raznorodnih družbenih razmerij, toliko plasti in toliko fragmentov, da na koncu lahko vidimo tisto, česar ni mogoče pojmovati kot obliko, reprezentacijo ali refleksijo realnosti, marveč le kot iskanje načina, da bi bilo v podobah videti, kar se jim vseskozi pravzaprav izmika … Tako se dovrši kramerjevska modifikacija načela sondiranja, v katerem sam spekulum ni ‘brezinteresno mehansko’ sredstvo pogleda, ki teži k predstavljanju resnice, celotne in edine resnice, ampak je zainteresirana instanca, ki namesto da bi realnost skušala zaobseči v njeni (navidezni) koherentnosti, vanjo vseskozi vnaša klice kaosa. /…/ Samo prodiranje v nevralgična območja pa je hkrati dovolj neusmiljeno, da zadaja rane, s katerimi realnost pripravi do tega, da dejansko zakrvavi.«
– Andrej Šprah, Prizorišče odpora, 2010

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Samsara Samsara

Lois Patiño

nedelja, 19. 05. 2024 / 11:00 / Dvorana

Duša potuje med Laosom in Tanzanijo, iz enega telesa v drugo. Samsara nas povabi, da zapremo oči in se ji pridružimo … V meditativnem popotovanju, imenovanem po budističnem ciklu življenja, smrti in reinkarnacije, Lois Patiño nadaljuje z raziskovanjem filma kot potopitvene izkušnje.

Robotove sanje Robot Dreams

Pablo Berger

nedelja, 19. 05. 2024 / 11:30 / Mala dvorana

Animirani film, ki brez besed naslika barvito in toplo pripoved o pomenu prijateljstva in njegovi krhkosti. Film je hkrati tudi ljubezensko pismo New Yorku. Nominiranec za oskarja in prejemnik številnih najpomembnejših nagrad za najboljši animirani film leta.

Fant in čaplja Kimitachi wa do ikiru ka

Hayao Miyazaki

nedelja, 19. 05. 2024 / 14:15 / Dvorana

Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.