zgodba
Ambicioznega študenta bobnov na elitnem glasbenem konservatoriju vzame pod svoje okrilje fanatični učitelj, znan po učinkovitih, a brutalnih učnih metodah. Kako daleč bo mladenič pripravljen iti, da bi uresničil svoje sanje in postal eden največjih? Film, ki se ga je oprijel vzdevek »Full Metal Jacket na glasbeni šoli«, je veliki zmagovalec festivala v Sundanceu in dobitnik treh oskarjev, med njimi za najboljšega stranskega igralca.
kritike
»Konfrontacije med Neymanom in Fletcherjem so adrenalinski teater krutosti, spektakel discipliniranja in tempiranja, resničnostni šov mazohizma, kaznovanja in poniževanja, ekstremni beli jazz vzdržljivosti.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Energična, prasketajoča, od glasbe prekipevajoča drama /…/ izhaja iz simbiotičnega razmerja med mentorjem in varovancem, obenem pa raziskuje samodestruktivni nagon, ki se skriva v srčiki prenekaterega velikega umetnika. S pomočjo jazza in sijajne montaže je Ritem norosti točno to, kar obljublja slovenski naslov: tempirana bomba, ki ne ponuja niti sekunde oddiha, jazzovski solo, ki z začrtanih tirnic odjadra v nepredvidljive meandre.«
– Ana Jurc, MMC RTV SLO
»S prizori, kot je tisti, v katerem naš bojeviti junak pomoči svoje podplute in okrvavljene roke v ledeno vodo, medtem ko ga tiranski učitelj glasbe obsipa z omalovažujočimi vzdevki in mu v glavo zaluča stol, se Ritem norosti oddalji od enačbe ‘sezi po zvezdah’ iz filmov, kot je Fame: Sanje o slavi, in raje zasleduje utrip filmov o vojaškem urjenju in boksanju.«
– Mark Kermode, The Guardian
»Če pustimo površinske spletke ob strani, to na koncu koncev ni film o rivalstvu med Andrewom in njegovim učiteljem, ampak zgodba o spopadu obetavnega najstniškega bobnarja s samim sabo.«
– Peter Debruge, Variety
»V nekem trenutku je videti, kot da Chazelle pelje Andrewovo zasledovanje glasbene odličnosti proti konvencionalnemu srečnemu koncu, potem pa nam nenadoma spodmakne tla pod nogami in film se sprevrne v naelektreno zadnje dejanje, ki se stopnjuje proti enemu najbolj veličastnih in zadovoljujočih filmskih zaključkov zadnjega časa.«
– Robbie Collin, The Telegraph
»Chazelle nam dovoli, da se sami odločimo, ali je odnos med učencem in učiteljem uničujoč ali navdihujoč. /…/ Povsem nedvoumno pa je /…/, da je režiser ustvaril dinamičen, provokativen in ganljiv film, v katerem čustveni tempo kar ne neha rasti.«
– Geoffrey Macnab, The Independent
»Divje inteligenten prvenec /…/.«
– Sophie Monks Kaufman, Little White Lies