zgodba
Mladi boksar Leo, ki ga je zapustila sreča, se neke noči na tokijskih ulicah zaljubi v Monico, dekle na poziv in zasvojenko, a vseeno nedolžno bitje. Ne zaveda pa se, da se je mladenka nehote zapletla v veliko kupčijo z drogami. Dvojici so kmalu za petami pokvarjeni policist, jakuza gangster, njegov sovražnik ter najeta morilka, ki jo pošilja kitajska mafija. Usode teh slikovitih likov se prepletejo v režiserjevem značilno spektakularnem slogu, polnem divje zabave in vsesplošne anarhije. Stočetrti film Miikeja Takashija je svetovno premiero doživel v sklopu Štirinajst dni režiserjev festivala v Cannesu, pri nas pa smo si ga lahko ogledali v Liffovi sekciji Ekstravaganca.
iz prve roke
»Filmom o jakuzah grozi izumrtje. Mladi si želijo lahkotnih ljubezenskih zgodb in animejev, filmski ustvarjalci pa si ne upajo več tvegati. Japonska filmska industrija počasi in zanesljivo umira. Da bi ohranil raznolikost, sem se odločil, da bo v mojem filmu razsajal jakuza. /…/ Želel sem ustvariti ljubezensko zgodbo, čeprav /…/ se morda na koncu ne zdi tako. Bil sem že priča temu, da je med projekcijo kakšnega mojega filma polovica gledalcev vstala in zapustila dvorano. Zgodilo se mi je že tudi, da je kdo pristopil k meni, medtem ko sem sedel v temi in gledal svoj film, ter mi rekel: ‘Vi ste bolani!’ Mislim, da me kot režiserja ljudje pogosto narobe razumejo. /…/ Jakuze so seveda izobčenci, saj v glavnem počnejo nezakonite reči. Ampak recimo, da vzameš policista. Morda boš potreboval celih deset let, da boš povedal neko zgodbo. Z mečem in razkurjenim likom pa lahko poveš vse v eni sami noči. In stvari lahko gredo v zelo nepričakovano smer. Poleg tega takšni junaki običajno končajo zelo tragično. In to mi je všeč, saj sam nikoli ne bi mogel živeti takšnega življenja. /…/ Moje zgodbe govorijo o stvareh, po katerih hrepenim; o stvareh, ki jih nimam. Mislim, da v filme vpletam svoje sanje v smislu: ‘želim si, da bi bilo moje življenje takšno’. Lik jakuze ima najbrž takšno vlogo. /…/ Mislim, da je to moj najbolj upanja poln film. Film, ki se veseli naslednje generacije, naslednjega življenja, naslednjih ljudi. Govori o nove vrste ljubezni. To je moja ljubezenska zgodba. Film je tudi zelo drugačen od mojih drugih del, zato mi je še posebej pri srcu.«
– Miike Takashi