Danes je blagajna odprta od 15:00 do 21:00 (odpre se čez 02:06).
22. LIFFe v Kinodvoru

Premirje Peremirije

Svetlana Proskurina / Rusija / 2010 / 95 min

Vizualno impresiven film ceste, prepojen z absurdom in melanholijo, nas popelje na rusko podeželje, na "nikogaršnje ozemlje", daleč od urbanih središč in civilizacijskih norm, ter nam ponudi pristen portret tega rahlo nadrealističnega sveta, poseljenega z ekscentričnimi liki, ki svoj humor in človečnost ohranjajo tudi v najbolj nemogočih razmerah.

režija Svetlana Proskurina, scenarij Dimitrij Sobolev , fotografija Oleg Lukičev, glasba Sergej Šnurov, montaža Sergej Ivanov, igrajo Ivan Dobronravov, Andrej Feskov, Jurij Ickov, Sergej Šnurov, Nadežda Tolubeeva, Aleksej Vertkov

festivali, nagrade Kinotavr – Soči 2010 (najboljši ruski film, najboljši igralec), London 2010, Rotterdam 2011

Vizualno impresiven film ceste, prepojen z absurdom in melanholijo, nas popelje na rusko podeželje, na “nikogaršnje ozemlje”, daleč od urbanih središč in civilizacijskih norm, ter nam ponudi pristen portret tega rahlo nadrealističnega sveta, poseljenega z ekscentričnimi liki, ki svoj humor in človečnost ohranjajo tudi v najbolj nemogočih razmerah.

Egor, mladi voznik kamiona, se mora odpeljati na rusko podeželje. Pot ga bo peljala preko širne dežele, v mali kraj, ki je na zemljevidu le nevidna točka. Na vprašanji, zakaj se odpravlja v ta kraj in kaj naj bi ga tam čakalo, ni nikoli odgovorjeno. Ob prihodu zazna, da je v zraku čutiti napetost. Kmalu izve, da je vir te napetosti dolgoletni konflikt med vaščani in delavci v bližnjem rudniku. Ne ve pa, kaj je ta konflikt sprožilo. Izkaže se celo, da je Egor prišel v svoj domači kraj, saj so osebe, na katere naleti, njegovi prijatelji iz otroštva. Vsi so tako ali drugače povezani z malim kriminalom, a videti je, da to nikogar ne moti.

Svetlana Proskurina
Rojena leta 1948 v mestu Krivec (Novgorod). Najprej je diplomirala iz gledališke kritike, nato pa še iz filmske režije. S svojim drugim celovečercem Slučainii vals je na festivalu v Locarnu osvojila glavno nagrado. V 90. letih je posnela niz televizijskih dokumentarcev. Sledilo je daljše obdobje ustvarjalnega mirovanja, ki ga je zaključila s TV-dokumentarcem Ostrova, Aleksandr Sokurov in celovečercem Udalennji dostup. Premirje je njen zadnji celovečerec.

»Glavna tema filma je duhovno iskanje samega sebe. Nekateri se najdejo pri sedemdesetih, in nekateri pri dvajsetih. Glavni lik je naiven, odkritosrčen fant, ki se išče, toda zanj je ta proces dramatičen.«
– Svetlana Proskurina

filmografija
1981 Roditeljskii den (Parents’ Day) (kratki)
1986 Detskaja plošadka (Playground)
1989 Slučajnji vals (A Casual Waltz)
1992 Otraženje v zerkale (Mirror Reflection)
2003 Ostrova. Aleksandr Sokurov (Islands. Alexander Sokurov) (dokumentarni)
2004 Udalennji dostup (Remote Access)
2007 Lučšee vremja goda (Best of Times/Najlepši časi)
2010 Peremirije (Truce/Premirje)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zvok padanja In die Sonne schauen

Mascha Schilinski

petek, 17. 07. 2026 / 17:30 / Dvorana

Odmaknjena kmetija v severni Nemčiji. Njeni zidovi že več kot stoletje vsrkavajo usode ljudi, ki so tam živeli. Film spremlja štiri dekleta iz različnih časovnih obdobij, od začetka 20. stoletja do danes, katerih življenja se začnejo skrivnostno zrcaliti drugo v drugem. Nagrada žirije v Cannesu.

Tretji svet Treći svijet

Arsen Oremović

petek, 17. 07. 2026 / 18:45 / Mala dvorana

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Orli republike Eagles of the Republic

Tarik Saleh

petek, 17. 07. 2026 / 21:00 / Dvorana

Politični triler švedskega režiserja egiptovskih korenin je ljubezensko pismo egiptovski kinematografiji, hkrati pa pronicljiva kritika avtokratskega režima.