Požar Yek atash

»Privlačnost, ki jo je Ebrahim Golestan vse življenje čutil do zemlje, vode in ognja, se je prvič izrazila v filmu z naslovom Požar, režiserjevem prvem velikem mednarodnem uspehu. Aprila 1958 je zagorela naftna vrtina v jugozahodnem Iranu. Golestan, ki je delal tudi kot producent, je poslal režiserja Abolghasema Rezaieja, da o nesreči posname dokumentarni film. Toda ob ogledu črno-belega gradiva je Golestan spoznal, da ima zgodba večji potencial, in sklenil je ustvariti lastno različico dogodkov – tokrat v barvah.
Potek gašenja požara je posnel Golestanov brat Shahrokh, film pa je montirala pesnica Forough Farrokhzad (ta je kmalu zatem režirala svoj prvenec Hiša je črna), pri čemer je svojo pesniško občutljivost združila z Golestanovim bolj simboličnim pristopom. Rezultat je v ostrem kontrastu z drugimi pomembnimi filmi z isto tematiko, na primer Lekcijami iz teme (Lektionen in Finsternis) Wernerja Herzoga. Namesto operatične zgodbe o individualizmu Golestan razvije ljudsko pripoved, ki slavi skupinsko delo običajnih ljudi, ter nam ponudi anekdotičen, poetičen prikaz življenj, zaznamovanih z nesrečo. Čeprav film učinkovito pokaže uničujočo stran ognja, pa ima ta element v perzijski kulturi tudi sveto vlogo. Konec koncev, ko so Abrahama (Ebrahima) vrgli v ogenj, je bil Bog tisti, ki je rekel: ‘O, ogenj! Bodi hlad in rešitev za Ebrahima.’ Plamen se je spremenil v vrt, ki se mu v perzijščini reče golestan.«
– Ehsan Khoshbakht, Cinema Ritrovato