Mladega očeta grajajo, ker ni izbral dovolj islamskega imena za svojega sina. Deklica, oblečena v majico z Miki Miško in z roza slušalkami na ušesih, težko prenaša prigovarjajoče klepetanje prodajalke, ko si mora nadeti predpisano šolsko oblačilo in tančico. Najstnica mora na zaslišanje k ravnatelju, ker so jo videli, da se je v šolo pripeljala s fantom na motorju. Mlada ženska je obtožena vožnje brez hidžaba, druga se trudi zoperstaviti šefovemu spolnemu nadlegovanju, mladenič pa se ob podaljšanju vozniškega dovoljenja nehote zaplete v razpravo z uradnikom, ki žaljivo komentira njegovo tetovažo. Moški srednjih let je deležen poniževanja, ker se prijavi za opravljanje nekvalificiranega dela, starejša gospa moleduje policista, naj ji pomaga najti izgubljenega psa, filmski ustvarjalec pa mora drastično predelati scenarij za svoj film, da bi zadostil zahtevam cenzure. Sto in ena zgodba iz sodobnega Irana.
»Dogajanje v Iranu se je omejilo na čas pred gibanjem Ženske, življenje, svoboda in po njem. Film je obstajal predtem, in tudi po njem bo. Gledava ulice. Opazujeva prijatelje. Pogled sva uprla v svojo družino. In ugotovila, da se je čas za pripovedovanje zgodb ob ognju končal. Nastopil je čas za zgodbo v ognju.« (Ali Asgari, Alireza Khatami)