Mozaik vsakdanjih in intimnih pripetljajev, posnetih z neprofesionalno kamero, je oda ljubezni, osamljenosti in poželenju običajnih ljudi.
Sončna svetloba se poigrava z listjem. Osvetljuje vodo v bazenu in goste, ki lenarijo in se sprehajajo po starem zdravilišču v južnem Čilu. V hotelu se zaposleni učijo zlagati prtičke in nekdo od daleč prihaja na motorju. V ozadju mlad par vadi v poljubljanje. Za obiskovalce in delavce v zdravilišču je povsem navaden vroč poletni dan, ki se počasi razplete v drobce sreče in odkrivanja. Film se osredotoča na razpoloženja, včasih ujeta v detajlu oči ali kapljah vode na koži. Ljubezen, poželenje in osamljenost so tema tega filma, ki potuje po tanki meji med lepoto in obupom. Ganljiv vpogled v gotovosti in negotovosti ljubezni, družine in drugih odnosov, ki se dogajajo okoli letovišča v čilskih gorah.
»Gre za pripoved, sestavljeno iz različnih zgodb, vendar ne gre za mozaični film. Ima središče in številne veje, ki iz njega izhajajo. Gre za zgodbo, ki živi tako v notranjosti likov kot tudi v njihovi okolici, ki jih obdaja. Zanje je svet odprt, gozd in nebo jim dajeta zavetje. Gre za zgodbo o osamljenosti in tudi o ljubezni; o bistvu čustev in odkritju, kaj bi v življenju radi postali ali dosegli.« (José Luis Torres Leiva)
José Luis Torres Leiva
Rojen leta 1975 v Čilu. Na UNIACC je študiral avdiovizualno komuniciranje. Posnel je več (tudi nagrajenih) kratkih filmov in neodvisnih videov. Njegov celovečerni prvenec El cielo, la tierra y la lluvia je leta 2008 na rotterdamskem filmskem festivalu osvojil nagrado FIPRESCI.
filmografija
2004 Ningún lugar en ninguna parte (No Place Nowhere/Nobenega prostora nikjer) (dokumentarni/documentary)
2007 El tiempo que se queda (The Time that Rests) (dokumentarni/documentary)
2008 El cielo, la tierra y la lluvia (The Sky, the Earth and the Rain)
2010 Tres semanas después (Three Weeks Later) (dokumentarni/documentary)
2011 Verano (Summertime/Poletje)