Oktobra 2006, na Putinov rojstni dan, je neznanec pred vhodom v stanovanje ustrelil moskovsko novinarko in vojno poročevalko Ano Politkovsko, novinarko Nove Gazete, ki je dolga leta kritično pisala o ruskih oblastnikih ter še posebej o Putinu in čečenski vojni, v zvezi s katero je rusko vmešavanje odkrito opredelila za genocid. Režiser, ki je Ano spoznal leta 2003 med snemanjem svojega dokumentarca o Čečeniji, je uporabil posnetke z novinarko iz leta 2004, ko je odkrito priznavala, da se zaveda nevarnosti svojega početja in morebitne smrti. Bergkraut se pogovarja s številnimi ljudmi, od članov njene družine, urednika pri Novi Gazeti, do pripadnikov ruske opozicije (npr. Garijem Kasparovom) in pobeglih poslovnežev (Boris Berezovski). Brez omembe primera Litvinenko seveda ne gre; po režiserjevem mnenju (in po mnenju mnogih) gre za jasno povezani odstranitvi “sovražnih elementov” ruske oblasti.
»Moj prvi vtis o Anni je bil, da je zelo zaposlena, svojemu delu zelo predana in ne mara zapravljati časa. Ko je enkrat začela pripovedovati svojo zgodbo, so bili najini pogovori zelo dolgi, veliko daljši, kot sva predvidela. […] Všeč mi je bilo, da se je vedno postavila na stran šibkih. Nikoli nisem dobil vtisa, da gre za dobre Čečene proti slabim Rusom. Sploh ni bila naivna. Preprosto se ji način, kako se je ruska vlada spoprijela s sporom, ni zdel inteligenten.«
(Eric Bergkraut)
Eric Bergkraut – filmografija (izbor/selection)
Oggi siamo tutti un po’ bene (1991); Eine Reise in den Tod (1996); Kontinent K. (1998); COCA – The Dove From Chechnya (2005); Pismo Ani Politkovski/Letter To Anna – The Story Of Journalist Politkovskaya’s Death (2008)