Danes je blagajna odprta od 16:30 do 20:00 (odprto še 03:19, tel: 01 239 22 17).
Leto kina +

Pavla Jesih Pavla Jesih

Igor Šterk / Slovenija / 2015 / 52 min / slovenščina

režija Igor Šterk, scenarij Andrej Skubic, fotografija Aleš Živec, montaža Dejan Koban, zvok Marjan Drobnič, producent projekta Luka Dragovič, redaktorica Majda Širca, produkcija Dokumentarni program RTV Slovenija: producent Jaka Hemler; urednik Peter Povh, Kulturni in umetniški program TV Slovenija: producent Tanja Prinčič; odgovorni urednik Andraž Pöschl , nastopajo dr. Peter Mikša, Dušica Kunaver, Anton Sazonov, Marta Krejan, Sergej Pavlin, Lilijana Nedič, Jakica Jesih

»Pavla Jesih (1901–1976) je najprej zaslovela kot vrhunska alpinistka, poleg Mire Marko Debelak ena prvih žensk na svetu, ki so se enakopravno moškim kot prve v navezi lotevale najzahtevnejših prvenstvenih smeri. Med letoma 1926 in 1934 je v Julijcih začrtala vrsto smeri, ki so še z današnjo, mnogo naprednejšo opremo, resen preizkus tudi za vrhunske plezalce. A usodni padec v steni Mojstrovke leta 1934 ji je pustil posledice, zaradi katerih je za vrsto let opustila najzahtevnejše plezanje.

Preusmerila se je v poslovno kariero in v nekaj letih postala lastnica največje verige kinematografov v Sloveniji: najprej kina Metropol (1936, deluje še danes) in kina Union (1937, v današnjem Celjskem domu) v Celju, potem na Ptuju kina Royal (1939, danes mestni kino Ptuj) in končno kina Matica (1940, v stavbi današnje Filharmonije) v Ljubljani. Med drugim je bila tudi inovatorka v tehniki podnaslavljanja.

Čeprav je med vojno logistično, finančno in z lastnim delom izdatno podpirala OF, se je po osvoboditvi znašla v primežu nacionalizacije. V zameno za njena podjetja so ji ponujali prestižne funkcije v novoustanovljeni državni filmski industriji, a je vse ponudbe zavračala in se oklepala svojih ljubih kinov. Frustrirano Državno filmsko podjetje ni videlo druge poti, kot da jo obtoži kolaboracije z okupatorjem …

Zdi se neverjetno, da je le mesec dni po koncu vojne, prav v času, ko se je začela njena kalvarija, 44-letni Pavli uspelo opraviti še zadnji in največji podvig v plezalski karieri: prvenstveno osvojitev Čopovega stebra v Severni triglavski steni. Po sodnem procesu leta 1946 pa je bila obsojena na molk in pozabo.«
– Andrej Skubic, scenarist

ponedeljek, 29. 04. 2019

Kino v Slovenski filharmoniji

Skoraj sto let po ustanovitvi kina Matica bomo v Slovenski filharmoniji znova razpeli veliko filmsko platno: 13. maja bomo predstavili film Zgodovina ljubezni slovenske režiserke Sonje Prosenc, dogajanje ob premieri pa bo popestril tudi glasbeni nastop dua Silence.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zadnjič

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

torek, 22. 09. 2026 / 17:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.

Kar je treba storiti Ono što treba činiti

Srđan Kovačević

torek, 22. 09. 2026 / 19:00 / Mala dvorana

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Svoboda – Shewitina usoda Freedom – Le destin de Shewit

Anne-Frédérique Widmann

torek, 22. 09. 2026 / 20:00 / Dvorana

Shewit pri trinajstih letih pobegne pred zatiralskim režimom v Eritreji ter se sama poda na tvegano pot proti Evropi. Leta 2015, po dveh letih potovanja, prispe v Švico, državo, v katero polaga vse svoje upe in sanje. Sedem let pozneje, brez dovoljenja za bivanje in pod nenehno grožnjo izgona, se Shewit še vedno bori, da bi postala svobodna ženska … Dokumentarec, ki so ga snemali več kot deset let, spremlja njen boj za emancipacijo.