Danes je blagajna odprta od 14:50 do 20:30 (odpre se čez 10:49).

Parižanka A Woman of Paris

Charles Chaplin / ZDA / 1923 / 89 min

Stoletnico kina na Kolodvorski praznujemo s prelomnim delom ene največjih ikon velikega platna; filmom, ki je v kinematografe prišel prav tistega leta, ko se je prvič prižgal projektor Ljubljanskega dvora. Parižanka je prva resna drama Charlesa Chaplina in njegov prvi film, v katerem – proti vsem pričakovanjem – ne nastopi Potepuh. Digitalno restavrirana različica z novo glasbo, prirejeno po Chaplinovi lastni partituri, je svetovno premiero doživela na zadnjem Berlinalu.

režija Charles Chaplin, scenarij Charles Chaplin, fotografija Roland Totheroh, glasba Timothy Brock po partituri Charlesa Chaplina, produkcija Charles Chaplin, igrajo Edna Purviance, Adolphe Menjou, Carl Miller, Lydia Knott, Charles French, Clarence Geldert, distribucija mk2

IMDb

Fotografije

zgodba
Mlada ljubimca Jean in Marie se odločita, da bosta zapustila starše in skupaj pobegnila v Pariz. Toda zaradi nepredvidenih okoliščin se Jeanu ne uspe vkrcati na vlak. Leto pozneje je Marie glamurozna ljubica bogatega pariškega lahkoživca, Jean pa živi kot umetnik v Latinski četrti …

iz prve roke
»V svoji prvi resni drami sem si prizadeval za realizem, za veren prikaz življenja. Videli boste življenje, kot ga vidim sam: njegovo lepoto, žalost, dotike, veselje – vse, kar ga dela zanimivega. /…/ Moj prvi namen je bil, da vas zabavam. Zgodba je intimna, preprosta in človeška. Problem, star kot svet, prikazuje s toliko resnice, kolikor sem si je lahko dovolil, obravnavam pa ga tako realistično, kot mi je le uspelo. Nočem, da bi Parižanka delovala kot pridiga, pa tudi kakšne filozofije ne razglašam, razen morda tega, da pozivam k boljšemu razumevanju človeških šibkosti.«
– Charles Chaplin

»Sprva je šlo preprosto za delo in dobro vlogo. V nekaj dneh pa sem spoznal, da se bom od Chaplina o igranju naučil več kot od kateregakoli drugega režiserja. /…/ Besedo ‘genij’ v Hollywoodu izrekajo zelo lahkomiselno, toda ko jo uporabijo za Chaplina, je to vedno s posebnim tonom iskrenosti. Če je Hollywood kdaj ustvaril kakšnega genija, je Chaplin zagotovo prva izbira.«
– Adolphe Menjou

kritike
»Odkriti Parižanko na velikem platnu – to je morala biti močna, zelo močna izkušnja …«
– Martin Scorsese

»Mojstrovina preprostosti in naravnosti /…/, povedana v novi in izvirni filmski govorici.«
Motion Picture News and Exhibitors Trade Review, 1923

»V Parižanki Charlesa Chaplina je več genialnosti kot v katerem koli filmu, kar sem jih kdaj videl. /…/ Chaplin je že večkrat dokazal, da razume človeštvo; svojo huronsko smešno situacijsko komedijo je obogatil s prvinami presunljive tragedije. Ujel in pokazal nam je kontrast med veseljem in žalostjo, zaradi katerega je življenje na tej zemeljski krogli tako zanimivo.«
– Robert Sherwood, The New York Herald, 1923

»Gospod Chaplin /…/ ni naredil nič radikalnega ali ezoteričnega, le kar najbolj je uporabil svojo inteligenco – nekaj, česar od ljudi, ki se ukvarjajo s filmom, že vrsto let ne pričakujemo več. /…/ Parižanko odlikuje lastnost, ki manjka skoraj vsakemu filmu, posnetemu do današnjega dne: zmernost. /…/ Rezultat je dostojanstven in inteligenten film, ki je tako osupljivo učinkovit zato, ker je tako nenavaden.«
Exceptional Photoplays, 1923

»[Chaplinova] genialnost je v načinu, kako like s prikazom njihovega odnosa do vsakdanjih trenutkov izriše tako živo, da lahko vsak član občinstva po svoje interpretira situacijo. Chaplin poskrbi, da gledalčeva domišljija postane ustvarjalna sila v vseh njegovih dramah. /…/ Parižanka je izjemen, zgodovinski film – film, ki si ga je treba ogledati in o njem razmišljati.«
– CA Lejeune, The Guardian, 1925

»Chaplinovega dela ne moremo zares poznati, dokler se nam ne ponudi srečna priložnost, da si lahko ogledamo to ponovno odkrito mojstrovino.«
– Vincent Canby, The New York Times, 1978

»Parižanka je vse prej kot moraliteta; raziskuje ter preobrača moralne konvencije in meščansko uglajenost, ki se jih je Chaplin lotil že v svojih komedijah. Kritiki so film hvalili zaradi prefinjene psihološke analize, ‘vredne Ibsena ali Maupassanta’, in ‘kartezijanskega skepticizma’, kar je avtorja povzdignilo v ‘filozofa človeške narave’. Sto let po prihodu v kinematografe ostaja eno tistih Chaplinovih del, ki kar kličejo po ponovnem odkrivanju.«
– Cecilia Cenciarelli, Il Cinema Ritrovato

zanimivosti
»Kritiki so bili navdušeni. Ne Chaplin ne kdo drug ni še nikoli požel tako soglasne hvale. Toda občinstvo žal ni delilo navdušenja stroke. Noben Chaplinov film ni dosegel tako slabih poslovnih rezultatov. Zdelo se je, da ljudje niso pripravljeni odšteti težko prisluženega denarja za ogled filma, v katerem ne bodo videli svojega idola. Redki so ga v vlogi nosača sploh prepoznali – čeprav je bilo tistih nekaj sekund vrhunec povsod, kjer so film predvajali.
Ob koncu življenja se je Chaplin vrnil k Parižanki. Pri šestinosemdesetih letih je s pomočjo aranžerja Erica Jamesa napisal in posnel novo glasbeno podlago. Ta naj bi zaznamovala njegove zadnje dni v filmskem studiu ter predstavljala zadnje poglavje v osupljivem ustvarjalnem življenju, ki se je raztezalo čez osem desetletij. Morda pa je šlo tudi za nekakšno spravo s filmom, ki ga je javnost odklanjala, čeprav je bil Chaplin sam nanj še vedno zelo in upravičeno ponosen.«
– David Robinson

sreda, 09. 08. 2023

Letni Kinodvor na Kongresnem trgu 2023

V nedeljo, 6. avgusta, smo z dvema nadomestnima projekcijama zadnjega filma Wesa Andersona Asteroid City v Kinodvoru zaključili letošnjo izvedbo Filma pod zvezdami, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ljubljanskim gradom. Sezono poletnega kina bomo zaokrožili z Letnim Kinodvorom na Kongresnem trgu, ko bomo med 21. in 24. avgustom s filmi znova na enem osrednjih mestnih trgov.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Interesno območje The Zone of Interest

Jonathan Glazer

sreda, 28. 02. 2024 / 15:50 / Dvorana

Britanski režiser Jonathan Glazer (Pod kožo) raziskuje najtemnejšo plat človeške narave. Velika nagrada žirije v Cannesu.

Adamant Sur l'Adamant

Nicolas Philibert

sreda, 28. 02. 2024 / 17:00 / Mala dvorana

Skupaj s francoskim dokumentaristom Nicolasom Philibertom se vkrcamo na nenavadno ladjo, pribežališče za odrasle z duševnimi motnjami, da bi v družbi presenetljivo nadarjenih in iskrivih posameznikov razmišljali o skupnosti, svobodi in pomenu umetnosti v vsakdanjem življenju. Topli in rahločutni film, ki podira meje med ‘nami’ in ‘njimi’, je osvojil glavno nagrado na zadnjem Berlinalu.

Priscilla Priscilla

Sofia Coppola

sreda, 28. 02. 2024 / 18:10 / Dvorana

Sofia Coppola (Marie Antoinette, Izgubljeno s prevodom) razkriva drugo plat ameriškega mita o kralju rock’n’rolla v nežni, rahločutni zgodbi o dekliškem hrepenenju, odraščanju v pravljici in iskanju lastne življenjske poti. Po knjigi Priscille Presley Elvis and Me.