V pariškem stanovanjskem kompleksu živi Kaleb (Théo Christine), zbiralec redkih vrst žuželk, tudi pajkov, toda ko se eden izmed njih, najbolj strupen, osvobodi, razraste in razmnoži, se kompleks, ki ga je socialna država že davno zapustila, prelevi v maelstrom groze, terorja, arahnofobije in panike, tako da zelo spominja na Evropo, ki jo grabi panika pred »parazitskimi« migranti. Pajki so dobra metafora »migrantske krize«: migranti so v očeh fobične desnice to, kar so pajki v očeh prebivalcev tega kompleksa – eksotične, invazivne, mutantske, nepredvidljive pošasti (ja, »golazen«, »mrčes«, »vermines«, in ja, prihajajo v »tropih«), ki se nekontrolirano množijo in razraščajo in »nas« izrivajo, tako da nam preti »velika zamenjava«. Celo genocid – nad »nami«, »ljudmi«. Kričite!
Pajki Vermines
igrajo Théo Christine, Sofia Lesaffre, Jérôme Niel, Finnegan Oldfield, Lisa Nyarko
Fotografije
Aktualno
Bog ne bo pomagal Bog neće pomoći
Hana Jušić
ponedeljek, 29. 06. 2026 / 18:10 / Dvorana
Drugi celovečerec Hane Jušić (Ne glej mi v krožnik) je mračno poetičen neovestern o skrivnostni Čilenki, ki na začetku 20. stoletja vnese nemir v tradicionalno hrvaško pastirsko skupnost. Film, v katerem se mešajo Viharni vrh, hrvaška folklora in Klavir Jane Campion, je glavnima igralkama prinesel nagrado v Locarnu.
Ljubezen, ki ostaja Ástin sem eftir er
Hlynur Pálmason
ponedeljek, 29. 06. 2026 / 21:30 / Kinodvorišče
Islandski režiser Hlynur Pálmason (Božja dežela) pred veličastnim ozadjem minevajočih letnih časov naslika igriv, grenko-sladek portret družinskega življenja v vsej njegovi lepoti, humorju in nepopolnosti.
Novi val Nouvelle Vague
Richard Linklater
torek, 30. 06. 2026 / 18:45 / Dvorana
Zgodba o tem, kako je Jean-Luc Godard posnel Do zadnjega diha, pripovedovana v slogu in duhu, v katerem je tedanji filmski kritik ustvaril svoj kultni prvenec. Filmu Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polnočjo) je francoska Akademija podelila štiri nagrade cezar, tudi za najboljšega režiserja.