Danes je blagajna odprta od 16:00 do 20:30 (odpre se čez 06:19).
Na sporedu od 14. do 22. marca 2011

Overjena kopija Copie conforme

Abbas Kiarostami / Francija, Italija, Iran / 2010 / 106 min / angleščina, francoščina

Zgodba o naključnem srečanju moškega in ženske v majhni vasici na jugu Toskane je čisto običajna zgodba, ki se lahko pripeti komurkoli in kjerkoli. Najnovejši film velikega iranskega avtorja je prvi igrani celovečerec, ki ga je režiser posnel v Evropi.

režija Abbas Kiarostami, scenarij Abbas Kiarostami, fotografija Luca Bigazzi, montaža Bahman Kiarostami, zvok Olivier Hespel, Dominique Vieillard, produkcija Marin Karmitz, Nathanaël Karmitz, Charles Gillibert, Angelo Barbagallo, igrajo Juliette Binoche, William Shimell, Jean-Claude Carrière, Agathe Natanson, Gianna Giachetti, Adrian Moore, Angelo Barbagallo, Andrea Laurenzi, Filippo Troiano, Manuela Balsimelli, distribucija v Sloveniji Continental film

festivali, nagrade Svetovna premiera v tekmovalnem programu festivala v Cannesu 2010 (nagrada za najboljšo igralko – Juliette Binoche). Nagrada Lumière za najboljšo igralko 2010. LIFFe 2010.

IMDb Uradna stran

»Resnica je možnost – kaj je res, ni tako pomembno.«
– Abbas Kiarostami

 

 

zgodba

On je angleški predavatelj umetnostne zgodovine in literature, Ona lastnica galerije. V času enega popoldneva se spoznata, odpeljeta na izlet v toskansko podeželje, si privoščita kosilo, obiščeta galerijo in razpravljata o umetnosti, ljubezni, odnosih in protislovnosti njegove teze. Ko ju natakarica zamenja za zakonski par, se spontano prepustita igri vlog. Pretvarjata se tako dobro, da je videti, kot da sta postala eno ali pa sta skupaj že od nekdaj. Odnos med navideznima neznancema postane prava neznanka: gre za ljubezen ali overjeno kopijo?

 

Zgodba o naključnem srečanju moškega in ženske v majhni vasici na jugu Toskane je čisto običajna zgodba, ki se lahko pripeti komurkoli in kjerkoli. Najnovejši film velikega iranskega avtorja je prvi igrani celovečerec, ki ga je režiser posnel v Evropi.

 

iz prve roke

»Resnično temelji na nekem dogodku, ki sem ga izkusil pred desetimi, petnajstimi, morda celo dvajsetimi leti – nimam dobrega občutka za čas. Sprašujem se, ali bi se ta ženska prepoznala, če bi videla film. Ali gre samo za moj spomin na stvari, ki so se zgodile? Navsezadnje sva skupaj preživela samo en dan.«

Abbas Kiarostami, režiser in scenarist

 

»Nekoč sem šla v Iran, da bi se srečala z Abbasom Kiarostamijem. Spoznala sva se v Cannesu in takrat mi je rekel: ‘Pridi v Teheran!’, pa sem šla. Dvakrat. In nekega večera mi je povedal zgodbo, ki sva jo letos poleti tudi posnela. Vse mi je natančno opisal: tisto o nedrčku, restavraciji, hotelu. Skratka, rekel je, da se mu je to res zgodilo. Na koncu, po 45-minutnem pripovedovanju v brezhibni angleščini, pa me je vprašal, ali mu verjamem. Rekla sem ja. On pa je rekel: ‘Ampak ni res!’ Prasnila sem v smeh! In mislim, da se je ravno zato odločil posneti ta film. Še danes sem prepričana, da se mu je zgodba zares pripetila. In prav toliko verjamem, da se mu ni.«

Juliette Binoche, igralka

 

»Smešno, ne morem se več spomniti, zakaj sem Juliette, ko me je obiskala v Teheranu, povedal to zgodbo. Začelo se je z nedolžno anekdoto, silovita reakcija na njenem obrazu pa me je presenetila. Na neki način odzivi, ki jih vidite v filmu, zrcalijo njeno reakcijo na zgodbo, ko sem ji jo prvič povedal. … Na njeno reakcijo sem se odzval tako, da sem ji ponudil še malce te zgodbe. In spremenila se je v scenarij. Če bi jo pripovedoval komu drugemu, ne bi nikoli vedel, da lahko postane film. Obstaja perzijska pesem, ki gre v prevodu nekako takole: ‘Zaradi poslušalca se je navdušil pripovedovalec.’ Zanimivost vaše pripovedi je povsem odvisna od poslušalca in njegovih reakcij. Zato ta film resnično dolgujemo veliki pozornosti, ki jo je Juliette namenila moji pripovedi. /…/

Mika me, da odgovoril kot Juliette, potem ko je dobila oskarja za vlogo v Angleškem pacientu in jo je neki francoski novinar vprašal: ‘Boste zdaj, ko vas je prepoznal tudi Hollywood, začeli tam snemati filme?’ Rekla je: ‘Ne, rada bi delala z Abbasom Kiarostamijem.’ Ne citiram je iz nečimrnosti, pač pa zato, ker te besede natančno izražajo moje občutje: rad bi delal z Abbasom Kiarostamijem, v Iranu. In če bo vse posreči, začnem snemati septembra.«

Abbas Kiarostami, režiser in scenarist

 

portret avtorja

Abbas Kiarostami je bržkone eden resnično najpomembnejših sodobnih filmskih avtorjev. Rodi se leta 1940 v Teheranu, filmsko kariero začne s snemanjem oglasov in kratkih otroških filmov, v devetdesetih ga kot genija prepozna Zahod, za svoje ustvarjanje med drugim prejme prestižni nagradi zlato palmo (za Okus češnje) in srebrnega leva (za Veter nas bo odnesel s seboj). Njegovo delo zaznamujeta močna humanistična nota in nenehno, drzno in povsem samosvoje raziskovanje še deviških prostranstev filmskih govoric, zlasti odnosa med fiktivnim in realnim ter vloge filmskega režiserja v procesu ustvarjanja.

 

zanimivosti

Kiarostami je leta 2008 debitiral kot operni režiser. Opera Così fan tutte, v kateri je vlogo Don Alfonsa zasedel ravno baritonist William Shimell, glavni igralec filma Overjena kopija, tako kot film govori o spominih in ljubezenski igri prevare in pretvarjanja – o igranju vlog.

 

kritike

»Juliette Binoche je dejansko senzualna razsežnost tega prvega filma, ki ga je iranski maestro posnel zunaj svoje domovine in ki v opombi pod črto in skladno s svojim naslovom pravi, da je vsaka ljubezenska zgodba vedno znova izvirna postavitev že tisočkrat odvite zgodbe pred njo, že ničkolikokrat spodletelega razmerja med moškim in žensko. /…/ Eden najlepših Kiarostamijevih filmov, pa tudi filmov letošnjega Cannesa.«

Ženja Leiler, Pogledi

 

»Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili na sorodne tematike Rossellinijevega Potovanja v Italijo, Antonionijeve Avanture, celo Linklaterjevega Pred sončnim zahodom, a to bi pomenilo, da Kiarostami v njih vidi ideale. Ti filmi so referenčne točke, zagotovo, a nič več. Overjena kopija je povsem samosvoja …«

Ed Gonzalez, Slant Magazine

 

»Čeprav gre morda za velikopotezen dodatek avtorjevemu opusu, kakršnega doslej nismo bili vajeni, je Overjena kopija še vedno tako posebna, igriva, mojstrska in pozorna do drobnih, skrivnostnih detajlov kot vsak drug avtorjev film. Kljub vsem govoricam o ‘nekoliko drugačni romantični komediji’, ki so pospremile premiero filma v Cannesu, je tisto, kar bi morali poudariti, drugačnost tega filma od del drugih režiserjev in ne od avtorjevih lastnih. /…/ Overjeno kopijo preveva tako značilna dvoumnost, da si konec koncev ne moremo predstavljati, da bi jo posnel kdo drug kot Kiarostami.«

Geoff Andrew, Sight & Sound

 

»Overjena kopija od gledalca zahteva, da vstopi v igro miselnih skrivalnic. V preteklosti nas je Kiarostami izzival k upoštevanju zunanjosti polja – k razmišljanju o tem, kaj se odvija v prostoru zunaj kadra, a pogojuje dogajanje, ki ga vidimo na platnu. Tu nam ponudi fragment odnosa, ki je iztrgan iz konteksta in dobiva smisel šele ob upoštevanju drobnih okoliščin onkraj časovnega okvira zgodbe.«

Time Out London

 

»Premišljena, skrivnostna in izjemno elegantna Overjena kopija je na prvi pogled tipično kontinentalna art house produkcija. /… / Zaslutimo, da vstopamo v območje tistega najbolj arhetipskega med umetniškimi filmi, Lani v Marienbadu, kjer sta se navidezna tujca, imenovana le ‘A’ in ‘X’, morda prav tako že srečala (režiser Alain Resnais je trdil, da sta se, scenarist Alain Robbe-Grillet se ni strinjal), ali v območje Ljubimca Harolda Pinterja, kjer zakonski par igra lastno ljubezensko afero. /…/ Gre za intriganten, omamen film z izjemnim občutkom za prostor, pri katerem vas, kljub letnemu času, prav nenavadno mrazi.«

Philip French, The Observer

»Overjena kopija – posneta, tako kot epizoda iz Vstopnic, v Italiji, a tokrat brez iranskih igralcev in dialoga – je v nekaterih pogledih celo še bolj radikalna subverzija komercialnega filma, čeprav se zdi na prvi pogled veliko bolj konvencionalna. Gostujoči britanski pisec (igra ga operni pevec William Shimell) se z lastnico starinarnice, v Toskani živečo Francozinjo (Binoche), odpravi na enodnevni izlet v toskansko vasico. Čeprav sta se pravkar spoznala, se začneta nenadoma obnašati kot star zakonski par, ki se v poskusu praznovanja domnevne 15. obletnice poroke ves čas prepira. Relativno avtentičnost, ki stoji na trhlih nogah že po zaslugi združitve negotovega amaterskega igralca z nadarjeno profesionalko, resnično omaje čudaška igra pretvez, čeprav se zdi tisto, kar film uprizarja, bolj »resnično« od umetelnih elementov filma Shirin.
Tisti, ki poznajo Kiarostamijev redko predvajani in skrajno netipičen igrani celovečerni prvenec Gozaresh (1977) … lahko v Overjeni kopiji z lahkoto prepoznajo veliko bolj izpopolnjen in teoretično kompleksnejši remake. /…/ Vedenje in psihološki ustroj likov na ravni fikcije morda presenečata, sta na trenutke celo protislovna – tako kot odprti konec, ki je enako nerazrešen kot pri filmih Zendegi va Digar Hich, Zire darakhatan zeyton in Okus češnje – a čustvene dileme, ki jih film razgalja, so neizpodbitno resnične. (Gozaresh je Kiarostami posnel tik pred iransko revolucijo, opisal pa ga je kot film o »revoluciji v meni«).«
Jonathan Rosenbaum, www.jonathanrosenbaum.com

»Prek zaporedja zapeljivih sprehodov in spremljajočih dialogov se razkrije zapletena narava partnerskega razmerja, ki v svojo mrežo nepričakovano ujame še gledalca in mu naloži aktivno vlogo pri spremljanju dogajanja na platnu. Gre za vrnitev k temeljem filmskega ustvarjanja na več ravneh, saj film utelesi enega glavnih narativnih arhetipov (moški sreča žensko). Za filmskega ustvarjalca je to spolzek teren, v katerem lahko zdrsne v stereotipe in že neštetokrat videne situacije, a hkrati tudi poligon, na katerem se izkaže mojstrstvo velikih imen sedme umetnosti. Kiarostami svoje veščine tu razkaže v vsem sijaju, s tem pa zgolj potrjuje laskajoče oznake, ki so mu jih začeli nadevati že davnega leta 1990, ko je s filmom Veliki plan vzbudil pozornost mednarodne filmske javnosti. Od takrat je v filmih, kot so Okus češnje, Veter nas bo odnesel s seboj in Deset, igral vlogo zastavonoše vse bolj opazne iranske kinematografije, hkrati pa je nepretrgoma razvijal teme, ki ga spremljajo že od samega začetka kariere: odnos med resnico in fikcijo, njuno medsebojno prepletanje in večno neločljivost ene od druge. Dejstvo, da se pred gledalčevimi očmi odvije navadna laž, pa lahko v njej vendarle najde vse bistvo človeškega obstoja. Ali kot je v svojem eseju Evidenca filma o Kiarostamiju zapisal francoski filozof Jean-Luc Nancy: ‘Motiv laži pri Kiarostamiju vedno vodi samo k resnici.’ Ni prav veliko cineastov, ki bi jim iz tako preproste situacije, kot jo spremljamo v Overjeni kopiji, uspelo v eni sapi izpeljati spontano romantično komedijo in poglobljeno življenjsko filozofijo. /…/ Oznaka ene mojstrovin minulega filmskega leta je povsem na mestu. Film, ki na vsakem koraku (že v naslovu!) posreduje metafore o kopijah in lažeh, se morda res poskuša pokazati za potvorjenega, a to je zgolj vaba. Strah je odveč – film je lažen samo v naslovu, Overjena kopija bo v filmski umetnosti gotovo veljala za pravo stvar.« Matic Majcen, Polet

»Maestro, ki je desetletja vztrajal v Iranu, je v najbolj filmani izmed vseh pokrajin sveta, v Toskani, posnel film z zvezdo francoskega filma Juliette Binoche, v jezikih, ki mu niso blizu, o temi, ki je izmed vseh najbolj izčrpana. Pred nami pa je spet vrhunski Kiarostami, ki se lahkotno giblje med kompleksnimi vprašanji, kot so kaj je resničnost in kaj fikcija, kaj je umetnost in kaj življenje. Nekako mimogrede pa posname že enega najlepših filmov o ljubezni med moškim in žensko Overjeno kopijo
Ingrid Kovač Brus, Radio Slovenija 1

»Iranski auteur Kiarostami nam v prvem filmu, ki ga je posnel na Zahodu, pojasni, kaj je to Zahod. ZA +«
Marcel Štefančič, jr., Mladina

————

Vsaka ljubezen je popolni unikat. Overjena kopija postane, ko se čustva ohladijo.

OVERJENA KOPIJA

Film je ogledalo
smrti

okno
v svetlobi

prelet ptice
bitje zvona

usihajoča
podoba

Igor Bizjan

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

78 dni 78 dana

Emilija Gašić

ponedeljek, 14. 10. 2024 / 17:00 / Dvorana

Avtorica v svojem režijskem prvencu z dokumentaristično preciznostjo poustvari videz, poetiko in spontano vzdušje domačih videoposnetkov ter ustvari zgoščen in večplasten portret odraščanja v vojnem času.

Sestre v savni Savvusanna sõsarad

Anna Hints

ponedeljek, 14. 10. 2024 / 18:00 / Mala dvorana

V intimnem, globoko empatičnem dokumentarnem prvencu Anne Hints in varnem mraku tradicionalne dimne savne ženske delijo svoje najgloblje skrivnosti in najbolj osebne izkušnje. Evropska filmska nagrada za najboljši dokumentarec.

Portreti duhov Retratos Fantasmas

Kleber Mendonça Filho

ponedeljek, 14. 10. 2024 / 20:00 / Dvorana

Kot v številnih krajih po svetu so v teku 20. stoletja tudi v središču mesta Recife milijoni ljudi hodili v kino … Tridelni filmski esej je igriv in mamljiv poklon filmu v mestu Recife ter filmskim prostorom, v katerih je avtor odraščal in v njih še naprej biva.