V nizozemskem mestecu stoji osnovna šola, kamor poleg domačih otrok sprejemajo tudi begunske otroke z vojnih območij, npr. Sirije in Iraka. Ob prihodu zelo omejeno znajo nizozemski jezik, imajo pa srečo, da jih uči gospa Kiet. Prijazna, potrpežljiva, a stroga vzgojiteljica sedemletnih otrok ne uči le jezika in matematike, temveč tudi tovarištva in spoštovanja. Nekako postane njihova druga mama, sploh v primeru težavnih posameznikov, npr. travmatiziranega Jorja ali krhke Leanne. Portret skupnosti, ki vliva upanje v boljši svet – brez sentimentalnosti, pridiganja ali didaktičnosti.
“Menim, da je najpomembnejše sporočilo filma, da so otroci otroci; vseeno je, od kod prihajajo, kakšna je njihova kultura, veroizpoved, ali so žrtve vojne ali ne … Ena od stvari, ki si je otroci želijo, je obiskovati šolo, biti član skupnosti.” (Kiet Engels)
Peter Lataster, Petra Lataster-Czisch – filmografija (izbor)
Call it Sleep (1997); Fragile Happiness (2001); Dreamland GDR (2003); Not Without You (2010); Jerome Jerome (2011)