zgodba
Portretni dokumentarec o pionirki filmske vzgoje, enaindevetdesetletni Mirjani Borčić, filmski pedagoginji in publicistki, ter o začetkih filmske vzgoje in gibanja za filmsko kulturo na Slovenskem. V mozaičnem filmu izvemo, kaj je bistvo filmske vzgoje, kaj je filmska vzgoja v šolah, več o prvih filmih kot učnih pripomočkih, filmskih klubih, pomembnosti filmske vzgoje pri otrocih s posebnimi potrebami, in dobimo odgovor, kako je Werner Herzog prišel v Ljubljano.
iz prve roke
»Moje stališče filmske vzgoje je, da gledalec naredi film. Ne režiser. Režiser da samo osnovo, gradivo. Gledalec pa naredi film.«
– Mirjana Borčić
»Dokumentarec o Mirjani naj bi že leta 2007 naredila Nuša Dragan, njena učenka in sodelavka, a ji je to preprečila bolezen, smrt. Pred štirimi leti sem Mirjani predlagala, da se lotiva njenega portreta. Po ogledu filma v montaži je Mirjana dejala, da je to film o filmski vzgoji, ne toliko o njej. Zame Mirjana Borčić je filmska vzgoja. Mene pa je ob ogledu naenkrat prešinilo, da je Mirjana kot znamenita Lotte Eisner, o kateri nam je študentom na AGRFT z občudovanjem pripovedoval profesor Matjaž Klopčič. Dama, filmska kritičarka in zgodovinarka, h kateri so, kot je pravil profesor Klopčič, romali vsi pomembni filmski ustvarjalci in je ključno vplivala na nemški film in filmsko kulturo. Mirjana je slovenska Lotte Eisner, zaljubljena v film.«
– Maja Weiss
