Michael se po končanem šolanju na vojaški akademiji vrne domov in tam najde svojo mater srečno zaljubljeno v neznanega moškega. Ta se zdi utelešenje popolnega očeta in moža, vendar Michael sumi, da se za idealno fasado skriva nekaj temačnega. Skupaj s svojim dekletom, ki mu stoji ob strani, ter dvema materinima prijateljicama začne Michael zlagati koščke skrivnostne sestavljanke, medtem ko se okrog njega stopnjuje nasilje.
Očim The Stepfather
Očim je priredba istoimenske srhljivke iz osemdesetih, oba filma pa se navdihujeta pri resnični življenjski zgodbi zloglasnega Johna Emila Lista, možakarja, ki je leta 1971 brutalno umoril svojo celotno družino in nato privzel novo identiteto. Leta 1987, ko je bil posnet izvirnik, je bil List še vedno na begu; aretirali so ga šele leta 1988, sedemnajst let po krvavem zločinu.
režija Nelson McCormick, scenarij J.S. Cardone (po scenariju Donalda E. Westlakea in zgodbi Carolyn Lefcourt, Briana Garfielda in Donalda E. Westlakea), fotografija Patrick Cady, montaža Eric L. Beason, glasba Charlie Clouser, produkcija Greg Mooradian, Mark Morgan, igrajo Dylan Walsh, Sela Ward, Penn Badgley, Amber Heard, Sherry Stringfield, Paige Turco, Jon Tenney
IMDb Uradna stranAktualno
Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo
Ester Ivakič
torek, 16. 12. 2025 / 16:00 / Dvorana
Zvedava deklica Ida, ki živi v majhni vasici v oddaljenem Prekmurju, postane prepričana, da lahko babičino smrt odžene s petjem.
Hamnet Hamnet
Chloé Zhao
torek, 16. 12. 2025 / 18:20 / Dvorana
Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
torek, 16. 12. 2025 / 19:40 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.