iz prve roke
»Obsedenost se je rodila iz čisto osebne izkušnje. Ko sem v Franciji zaključil s snemanjem filma Pomembno je ljubiti (L’important c’est d’aimer), sem se vrnil na Poljsko po svojo družino. /…/ Toda ko sem odprl vrata domačega stanovanja, sem zagledal točno tisto, kar zagleda tip v Obsedenosti: zapuščenega otroka v praznem stanovanju, medtem ko je ženska nekje drugje. Film je res zelo oseben. Ko ga gledam danes, po mnogih letih, me še vedno čudi, kako nekateri dialogi v kuhinjskih in intimnih prizorih zvenijo, kot da sem jih napisal na koncu kakšnega še posebej mučnega dne. Res je neverjetno, da je iz nečesa tako intimnega nastala nekakšna ikona. Isabelle Adjani je bila za film nagrajena v Cannesu, dobila je tudi cezarja, francoskega oskarja, in še štirinajst drugih nagrad na različnih festivalih. Lahko mi verjamete, da se človek počuti zelo nelagodno, ko gleda, kako iz njegovega skrajno osebnega malega filmčka nastaja nekaj, v čemer se toliko ljudi prepozna. Trideset let pozneje še vedno razmišljam o tem. /…/ Ko sem živel v Parizu, sem šel nekoč gledat Bergmanove Prizore iz zakonskega življenja (Scener ur ett äktenskap). To je odlično odigran, briljanten film, toda kino sem zapustil z občutkom praznine. Ko sem prišel ven, sem si rekel: v redu, analiza je popolna. Hladna, briljantna, kot vedno. Ampak kaj potem? Spomnim se, kako sem hodil po ulicah, deževalo je, jaz pa sem razmišljal: lepota zgodb, ki jih pripovedujemo svojim otrokom, se skriva v nauku na koncu. To pomeni, da mora biti na koncu zgodbe vedno nekaj fantastičnega. Hodiš torej po pločniku, vstopiš v hišo … to je prvo nadstropje, to je kuhinja itd. itd., ampak kaj je na podstrešju? Pomislil sem, okej, kakšno podstrešje ima pravzaprav moja mala zgodba? Če grem iz realističnega sveta po stopnicah navzgor v fantazijo, znanstveno fantastiko, kakšna bo pravljica? Kakšna bo tista mračna pravljica na koncu? Vstopil sem torej na podstrešje in našel pošast.«
– Andrzej Żuławski
Obsedenost Possession
režija Andrzej Żuławski, scenarij Andrzej Żuławski, fotografija Bruno Nuytten, igrajo Isabelle Adjani, Sam Neill, Margit Carstensen, Heinz Bennent
IMDbAktualno
Žal mi je, punčka Sorry, Baby
Eva Victor
sreda, 08. 10. 2025 / 13:00 / Dvorana
Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.
Sanje Drømmer
Dag Johan Haugerud
sreda, 08. 10. 2025 / 15:50 / Dvorana
Seks, Ljubezen in Sanje – ne nujno v tem vrstnem redu – so poglavja v ohlapno povezani trilogiji o sodobnih razmerjih norveškega romanopisca in režiserja Daga Johana Haugeruda. Sanje, tankočuten in duhovit razmislek o ljubezenskem (in umetniškem) prebujenju mladega dekleta, so režiserju prinesle glavno nagrado na Berlinalu.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
sreda, 08. 10. 2025 / 17:00 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.