zgodba
Nekega poznega večera se na vratih ordinacije mlade zdravnice Jenny oglasi zvonec. Ko hoče njen pripravnik odpreti, ga zdravnica ustavi, saj so uradne ure že končane. Naslednjega jutra od policije izve, da je bilo nedaleč stran najdeno truplo neidentificirane mlade ženske. Jenny, preplavljena z občutki krivde, ima odtlej en sam cilj: odkriti dekletovo ime in tako preprečiti, da bi jo pokopali kot neznano osebo – preprečiti, da bi izginila, kot da ni nikoli živela.
Belgijska mojstra socialnega realizma brata Dardenne (Fant s kolesom, Dva dneva, ena noč) sta z napeto, sočutno ter psihološko izostreno preiskavo osebne in družbene odgovornosti ustvarila svojo različico detektivke.
iz prve roke
»Zanimajo naju posamezniki in njihove zgodbe. /…/ Moralna vprašanja so vedno individualna. /…/ Gledalci pa lahko zgodbo seveda gledajo kot analizo družbe. /…/ Film je oda življenju. Na filmski trak poskušava ujeti življenje. /…/ Meniva, da so ženske prihodnost človeštva. V najinih filmih so one tiste, ki prevzamejo nadzor nad položajem, ki ukrepajo, ki so svobodne in ki pomikajo stvari naprej.«
– Jean-Pierre in Luc Dardenne
portret avtorjev
Sloviti belgijski režiserski par, brata Jean-Pierre (rojen 1951) in Luc Dardenne (rojen 1954), sta odraščala v valonskem industrijskem mestu Seraing, prizorišču skoraj vseh njunih igranih filmov. Po seriji formalno drznih in politično angažiranih dokumentarcev in dveh igranih celovečercih sta sredi devetdesetih let pritegnila pozornost mednarodne publike s filmom La promesse (1996). Od leta 1999, ko je njun četrti celovečerec Rosetta v Cannesu prejel zlato palmo, so bili njuni filmi na tem festivalu redno nagrajeni s pomembnimi nagradami: Sin (Le fils, 2002) z nagrado za najboljšega igralca, Otrok (L’enfant, 2005) ponovno z zlato palmo, Lornina tišina (Le silence de Lorna, 2008) z nagrado za najboljši scenarij, Fant s kolesom (Le gamin au vélo, 2011) pa z veliko nagrado žirije. V Kinodvoru smo si nazadnje ogledali film Dva dneva, ena noč (Deux jours, une nuit, 2014), ki je Marion Cotillard prinesel nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo.
Belgijska režiserja, ki se v svojih filmih osredotočata na vsakodnevno življenje pripadnikov delavskega razreda na robu družbe, se z naturalističnim pristopom, družbeno angažiranostjo in humanistično naravnanostjo uvrščata med najpomembnejše predstavnike t. i. novega realizma.
kritike
»Najnovejši film bratov Dardenne, prepričljiva, etično in psihološko pronicljiva ter vsebinsko aktualna Neznanka, prevzame obliko policijske preiskave. /…/ A to ni običajna detektivka, pač pa skrbno zgrajena realistična drama o nekoliko naivni, a zelo spodobni mladi ženski, ki skuša popraviti strašansko napako ter razkriti resnico, pa naj bo kakršnakoli. Nastop Adèle Haenel v glavni vlogi je ravno tako subtilen in obvladan kot režija.«
– Geoff Andrew, Sight & Sound
»Vsi tisti, ki brata Dardenne enačijo z naturalističnim, socialnim, pesimističnim filmom, bodo morda končno odprli oči /…/. Napet kot triler, politično zgovornejši od večine filmov s sporočilom – Neznanka je nov nebrušeni dragulj mojstrov iz Serainga, najbolj sijoč in oster po Otroku.«
– Serge Kaganski, Les Inrockuptibles
»Nastop Adèle Haenel se brezšivno zlije s filmskim univerzumom mikro-portretov, ki jih zaznamujejo dramska zadržanost in integriteta, sočutni pogled in psihološka prepričljivost. Dr. Davinova se pridružuje vrsti nepozabno vsakdanjih filmskih junakinj bratov Dardenne, vse od Émilie Dequenne v Rosetti naprej /…/.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Haenelova je hipnotična /…/. Eden izmed igralkinih sijajnih dosežkov je, da uspe upodobiti Jennyjino resnost, tako moralno kot profesionalno, in nas pri tem spomniti, da izrazito kompleksna igra ni najboljši način za prikaz kompleksnosti lika. To je eden najboljših nastopov letošnjega festivala v Cannesu.«
– Jonathan Romney, Sight & Sound
»Njun deseti celovečerec se odmakne od širše družbene slike Dveh dni, ene noči /…/, a čeprav intimni okvir in mračna, realistična estetika kažeta na vrnitev k surovemu svetu Obljube in Sina, je tokratna novost spogledovanje z žanrom, ki obogati in poglobi izvrstno napisan scenarij. Neznanka je namreč detektivska zgodba – pa tudi, kot postopno ugotovimo, zgodba o duhovih.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»Zadnja pripoved bratov Dardenne /…/ je še ena tiho silovita mojstrovina in morda njuno najboljše delo po Otroku. /…/ Film združuje prvine socialnega realizma, moralitete in whodunit detektivke. Rezultat je izjemno privlačna zgodba, povedana z nevsiljivo elokvenco. /…/ Neznanka se spoprijema z moralnimi dilemami, vrednimi Hitchcocka, zlasti s težkimi vprašanji v zvezi s kodeksom zaupnosti med zdravnikom in pacientom. /…/ Neizprosen in navdušujoč primerek urbanega noira.«
– Saskia Baron, The Arts Desk
»Zaradi prepoznavne sive palete in humanistične parabole, ki se osredotoča na posameznika preko ene njunih najljubših tem – individualne odgovornosti in njenega širšega vpliva – se vam bo morda po krivem zazdelo, da sta brata Dardenne obstala na mestu. Nasprotno: film razkriva vse večjo spretnost v prikrivanju filmskih mehanizmov, ki so popolnoma spojeni z razvojem zgodbe in s pristnostjo likov. Ta postopek osmoze režiserjema omogoča, da na zelo človečen in natančen način ujameta utrip sveta, trpečega za nevarno boleznijo duše, ki se – če je ne zdravimo – lahko izkaže za smrtonosno.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa
»V teku preiskave, tako policijske kot moralne, se dramsko dogajanje ves čas stopnjuje – vse do popolnega in presunljivega razkritja resnice v enem najmočnejših prizorov, kar sta jih brata Dardenne kdaj posnela.«
– Samuel Douhaire, Télérama