Štiri razvratne zgodbice, štiri zgodovinske etape. V Plimi (La Marée) na osamljeni normandijski plaži sredi 70-ih André (Fabrice Luchini) v ritmu valovanja posveti svojo brhko mlado sestrično v skrivnosti oralnih veščin. Tereza filozofinja (Thérèse philosophe), dekle iz 19. stoletja, zaklenjeno v svojo kamrico odkriva spolne užitke, ki jih nudijo vsakdanji predmeti in sveža zelenjava. Krvoželjno grofico Elizabeto Bathory (Ezsébet Bathory) iz 16. stoletja odigra slikarjeva hči Paloma Picasso, omnibus pa se izteče v orgiastičnem slavju Lukrecije Borgie (Lucrèce Borgia) s kardinalskim bratom in očetom, papežem Aleksandrom VI.
Eno najbolj vizualno izpiljenih, sanjskih in senzualnih del Waleriana Borowczyka (1923–2006), mojstra poljskega filmskega plakata, nadrealistične animacije in francoske erotične avantgarde, ki se ga Slogino občinstvo bržkone spominja po filmih Za samostanskimi zidovi (Interno di un convento, 1978) in Pocestnica (La marge, 1976), v katerem nam je še pred Justom Jaeckinom predstavil Emanuelo – Sylvio Kristel.
»Erotika, seks … to je ena najbolj etičnih plati življenja. Erotika ne ubija, ne iztreblja, ne podpihuje zla, ne napeljuje k zločinu. Ravno nasprotno, ljudi dela nežnejše, srečnejše, napolnjuje jih, jih vodi k nesebičnemu užitku.«
– Walerian Borowczyk