zgodba
Chicago šestdesetih let. Ob naključnem srečanju v lokalnem baru se Kathy usodno zaljubi v Bennyja, najnovejšega člana motoristične tolpe, ki ga vodi karizmatični Johnny. Toda v času burnih političnih, gospodarskih in družbenih preobratov se spreminja tudi klub, ki se iz zbirališča za obstrance prelevi v nevarno kriminalno združbo …
iz prve roke
»Gre predvsem za ameriško, moško identiteto, a če o filmu razmišljamo le v teh okvirih, zgrešimo večjo idejo. Vsi si obupno prizadevamo, da bi našli in zgradili svojo identiteto. Mislim, da je to ena najmočnejših gonilnih sil v naši družbi. Ljudi ne opredeljuje več samo njihovo delo ali kraj študija. V iskanju globlje in bolj izpolnjujoče identitete se obračamo k spolu, rasi, kulturi in zgodovini. Zanimivo se mi zdi, da svojo identiteto zelo pogosto iščemo v raznih skupinah. /…/ Če to univerzalno misel povežemo s subkulturo, tako zapleteno, slikovito, nevarno in privlačno kot ameriška kultura motoristov, dobimo recept za film, ki bo po mojem mnenju nagovoril veliko ljudi. Knjigo Dannyja Lyona sem odkril pred dvajsetimi leti in od takrat sem z njo naravnost obseden. Osvetlila mi je zgoraj omenjene teme, poleg tega pa je bila preprosto najbolj kul knjiga, kar sem jih kdaj videl. Upam, da film ujame ta občutek in – kar je še pomembnejše – da ga bo prenesel na širše filmsko občinstvo. To je moja želja za Motoriste.«
– Jeff Nichols
kritike
»Motoristi – atraktivno avtodestruktivni, avtodestruktivno atraktivni – so simptom nasilja, ki družbo – njen status quo – drži skupaj, zato je tudi povsem logično, da se zlagoma oprimejo kriminala /…/. To je njihov način vključitve v kapitalizem – in v kontrakulturno leto ’68. /…/ Kajti Motoristi – posneti po neorealistični fotomonografiji The Bikeriders /…/ izrišejo nastanek in razpad skupnosti, stilizirano kriminalizacijo tovarištva, transgresivni potencial družbenih gibanj, inspirativno spodletelost kolektivne emancipacije, brutalno toksičnost nostalgije, kinetičnost socialnega nihilizma. ZA+
– Marcel Štefančič, jr., Mladina