»Dolgo /…/ sem sanjal o tem, da bi našel lik in igralca, ki bi ga interpretiral, ter bi jima sledil skozi več filmov. /…/ V mislih sem imel – in še vedno imam – nekakšno filmsko ustreznico Človeški komediji. Seveda se nočem primerjati z Balzacom, a to bi bila nekakšna ‘moja človeška komedija’. /…/ Zelo mi je všeč ideja, da liku, ki na začetku ne pripada meni, vdahnem življenje. Potem pa si zamišljam, kaj vse bi se mu z leti lahko pripetilo. /…/ Ko sem srečal Shaïna Boumédina, ki naj bi odigral Amina, sem takoj pomislil na nadaljevanje. Kar nekaj nadaljevanj, pravzaprav. /…/ S Shaïnom v vlogi Amina bi rad posnel še kakšnih deset filmov. Liku nameravam slediti do njegovega petinštiridesetega leta.«
– Abdellatif Kechiche
Mektoub, ljubezen moja Mektoub, My Love: Canto Uno
igrajo Shaïn Boumédine, Salim Kechiouche, Ophélie Bau, Hafsia Herzi, Lou Luttiau, Alexia Chardard, distribucija FIVIA – Vojnik
festivali, nagrade Benetke (nagrada italijanskih spletnih kritikov, nagrada za najboljšega direktorja produkcije v mednarodnem filmu). Najboljši francoski film leta po izboru Francoskega združenja filmskih in televizijskih kritikov. Nagrada lumière za najobetavnejšo igralko. Nominacija za nagrado cezar za najobetavnejšo igralko. LIFFe.
Fotografije
Aktualno
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
nedelja, 22. 02. 2026 / 16:30 / Dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.
Modrost sreče Wisdom of Happiness
Barbara Miller, Philip Delaquis
nedelja, 22. 02. 2026 / 18:00 / Mala dvorana
Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.
Gilda Gilda
Charles Vidor
nedelja, 22. 02. 2026 / 19:00 / Dvorana
»Gilda niha med zloščenim studijskim muzikalom in črno-črnim filmom noir. Ozira se hkrati nazaj, k filmom Šanghajsko podzemlje, Casablanca in Imeti ali ne, hkrati pa naprej k seksualno in politično paranoičnim delom kasnejšega obdobja filma noir.« – Sheila O’Malley, Criterion









