Ganljiva drama o treh ženskah s sorodno življenjsko usodo: vse tri je usodno zaznamovalo dejanje posvojitve. Karen je imela pri štirinajstih otroka, ki ga je oddala v posvojitev, zaradi česar se še vedno kesa. Elizabeth je zrasla kot posvojenka; danes je bistra, uspešna odvetnica, vendar je v zasebnem življenju osamljena. Lucy pa si, skupaj z možem, želi posvojiti otroka.
»Mati in hči, ali pripoved o eni najbolj osnovnih resnic v življenju: korenine za življenje, ki nam jih dajo starši, osnovo, da odženemo vanj, in k njim se vračamo, ko se znajdemo v različnih dogodivščinah usode.
V filmu spremljamo vrsto odnosov med ljudmi, ki se povežejo na oseben in globok način. V središču zgodbe je petdesetletnica, ki ob delu in skrbi za ostarelo mamo živi svoje notranje življenje skozi pisma hčerki, ki jo je rodila in dala v posvojitev. Neizpolnjeno materinstvo in nasilno pretrgana vez jo močno zaznamujeta v vseh pomembnih odnosih, ki jih sklepa v življenju – z držo, ki jo dela trdo in nedostopno. S svojo materjo ima hladen odnos, med njima je oblak neizrečene zamere in obžalovanja zaradi koraka, za katerega sta se odločili skupaj.
Hči, ki je bila oddana v posvojitev, odraste v sposobno, samostojno mlado žensko, ki si na videz jemlje le v užitek usmerjene zveze. Ko jo preseneti nosečnost, se brez omahovanja odloči za novo življenje – ta odločitev jo vodi v iskanje matere, odločno nam ponazori, kako pomembne so družinske povezave, kako je to temelj našega bivanja.
V filmu srečamo celo vrsto različnih skupnosti, ki nam jih prinaša življenje: zaslutimo zgodbo mame priseljenke in njene hčerke, pa družino vdovca, ki se na novo organizira po smrti žene in matere, ali ločenca, ki poišče novo ravnotežje s svojimi otroki in novo ženo. Posebno pozornost pa usmerja v paleto doživljanj, ki se odvijajo ob posvojitvah. Tu ustvarjalci filma osvetlijo problematiko tako s strani bodočih posvojiteljev kot mlade ženske, ki se odloči, da bo svojega otroka oddala.
Mnogo je opominov za vse nas: naučimo se prepoznavati svoje želje in jim dati pravo težo. Ne izgubimo zaupanja, da si ljudje želimo dobrih odnosov. Spomnimo se, da je zamera strupeno občutje, odpuščanje pa naredi prostor za novo in učinkovito povezavo. Ljudje smo ustvarjeni za odnose in povezanost. Izkušnje ob tem nam prinašajo lepoto in žlahtnost bivanja.«
- Majda Mramor
pogovor z gostjo v Kavarni
Majda Mramor
družinska terapevtka
Majda Mramor je specialistka klinične psihologije in gestalt izkustvena družinska terapevtka. Večino poklicne dobe (blizu 30 let) se poklicno srečuje z družinami – s posameznimi družinami v stiski ali ob srečanjih na šolah za starše. Objavila je knjižico z naslovom 12 zlatih pravil vzgajanja. O odraščanju in vzgajanju je redno pisala tudi v periodiko. Sodeluje pri podiplomskem izobraževanju s področja družinske terapije.
Ganljiva drama o treh ženskah s sorodno življenjsko usodo: vse tri je usodno zaznamovalo dejanje posvojitve. Karen je imela pri štirinajstih otroka, ki ga je oddala v posvojitev, zaradi česar se še vedno kesa. Elizabeth je zrasla kot posvojenka; danes je bistra, uspešna odvetnica, vendar je v zasebnem življenju osamljena. Lucy pa si, skupaj z možem, želi posvojiti otroka.