Kabul pod talibansko vladavino. Dve soseski in dva para. Prvi je konservativen – Atiq in Mussarat sta poročena 20 let in globoko ukoreninjena v tradicionalno afganistansko življenje. Drugi je moderen – Zunaira in Mohsen sta mlada in zaljubljena nasprotnika iste tradicije. Pod talibani sta oba izgubila službo in le stežka shajata, vendar sta trdno odločena, da ohranita svoje moderne vrednote. Najprej kamenjanje. Potem ponižanje. Nato spopad … In življenje se začne nepovratno spreminjati. Ko se življenja diametralno nasprotnih parov prepletejo, je ljubezen treba plačati z žrtvovanjem.
Je bil to zame zanimiv projekt? Da, ideja je bila res zelo privlačna, a le pod pogojem, da sem jo lahko izpeljala po svoje. To pomeni, da igralci niso bili v službi vnaprej določenih gest ali izrazov, temveč so bili liki oblikovani glede na njihov nastop. Že na začetku sem dejala: »Tukaj potrebujemo izjemno dobro igro.« In s tem ne mislim samo na govor – tudi gibanje, ritem in dihanje so morali zadeti bistvo.
Animacija nam je dala možnost, da iz zgodbe naredimo nekaj neverjetnega. S skrajno abstrakcijo in časovnostjo, ki ju prinese animacija, lahko ustvariš nekakšno mehkobo, s katero lažje predstaviš neusmiljenost te pripovedi. Z risanjem ustvariš dovolj distance, da take podobe sploh lahko prenesemo. Ne vem, ali bi zmogli gledati igrani film o isti temi. Bil bi preveč nasilen. Ko sem videla Eléine skice, se mi je zazdel to prav veličastno obetaven in perspektiven projekt: vse je postalo dosegljivo, celo lepota.
– Zabou Breitman
V procesu raziskovanja in učenja sem ugotovila, da takega slikovnega bogastva ni mogoče ustvariti kjerkoli. Imeli smo priložnost na specifičen način osvetliti zapletene usode likov. Priložnost, da izpovemo nekaj izjemno močnega na podlagi prepričljivega vizualnega koncepta – to me je vsekakor zanimalo in navdahnilo.
– Eléa Gobbé-Mévellec