Danes je blagajna odprta od 16:00 do 20:30 (odprto še 29 minut, tel: 01 239 22 17).

Lakota Hunger

Steve McQueen / Velika Britanija / 2008 / 96 min / irska galščina, angleščina

režija Steve McQueen, scenarij Steve McQueen, Enda Walsh, fotografija Sean Bobbitt, montaža Joe Walker, glasba Leo Abrahams, David Holmes, produkcija Robin Gutch, Laura Hastings-Smith, igrajo Michael Fassbender, Stuart Graham, Helena Bereen, Larry Cowan, Liam Cunningham, Dennis McCambridge, Liam McMahon

festivali, nagrade Premiera v Cannesu 2008, kjer film prejme zlato kamero za najboljši prvenec in nagrado za najboljši film po mnenju kritikov (FIPRESCI). Nagrada za evropsko odkritje leta 2008 na podelitvi nagrad evropske filmske akademije. Nagrada Carla Foremana za najbolj obetavnega novega avtorja na podelitvi nagrad Britanske filmske akademije (BAFTA). Nagrada vodomec za najboljši film v sekciji Perspektive na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu 2008.

IMDb Uradna stran

zgodba

Leta 1981 so politične okoliščine na Severnem Irskem smrtno resne. Film se osredotoči na življenje mož v zaporu Maze: Raymond Lohan je paznik, Davey Gillen mlad in prestrašen novi zapornik, Gary Campbell je njegov zaporniški sostanovalec in Bobby Sands vodja zapornikov v bloku H. Sands in zaporniki začnejo protestirati in zahtevajo, da bi jih obravnavali kot politične ujetnike. Spor in nasilje nad zaporniki se stopnjujeta, a kmalu so v nevarnosti tudi pazniki. Nemiri pripeljejo Sandsa do odločitve, da začne gladovno stavkati.

Realističen, temačen in oster film raziskuje stanje, ko človeka, njegovo telo in duha pripeljemo do skrajnosti.

iz prve roke

»Mislim, da je zgodba, ki jo popisuje moj film, eden najpomembnejših zgodovinskih dogodkov zadnjih sedemindvajsetih let. Gre za enega tistih dogodkov, o katerih vsi vemo nekaj, vendar jih je nujno potrebno nadrobno preučiti. Če sem s svojo uprizoritvijo koga razburil, me to ne vznemirja preveč. Stvari, ki jih popisujem, so se dejansko zgodile, in pogledati jim je treba v oči.«
Steve Mc Queen, režiser in scenarist

portret režiserja

Steve Mc Queen, rojen leta 1969 v Londonu, je eden vodilnih britanskih sodobnih umetnikov. Redno razstavlja v prestižnih muzejih in galerijah tipa Guggenheim, MOCA, Tate, Centre Pompidou, in se pojavlja na uglednih manifestacijah, kot so Beneški bienale, Documenta, ipd. S svojim preiskovanjem avdiovizualnega medija je v zadnji dekadi razprl številne nove možnosti umetniškega udejstvovanja na filmu. Lakota je njegov prvi »klasičen« celovečerni film.

kritike

»Film nas je navdušil s svojo ambiciozno in inovativno formo ter tudi s predanostjo in izjemno igro. Spoprime se z aktualno politično temo in najde način, kako ponuditi upanje v rahločutnem portretu nezlomljivega uporniškega duha.«
LIFFe 2008, utemeljitev žirije za nagrado Vodomec

»Najbolj šokanten in pomemben film leta.«
Esquire

»Senzacionalen prvenec, neustrašen in brezkompromisen, pogumnejši kot katerikoli britanski film v zadnjem času.«
The Daily Telegraph

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Portreti duhov Retratos Fantasmas

Kleber Mendonça Filho

ponedeljek, 14. 10. 2024 / 20:00 / Dvorana

Kot v številnih krajih po svetu so v teku 20. stoletja tudi v središču mesta Recife milijoni ljudi hodili v kino … Tridelni filmski esej je igriv in mamljiv poklon filmu v mestu Recife ter filmskim prostorom, v katerih je avtor odraščal in v njih še naprej biva.

Stekleničarji Flašaroši

Nemanja Vojinović

ponedeljek, 14. 10. 2024 / 20:30 / Mala dvorana

Vizualno osupljiv opazovalni dokumentarec Nemanje Vojinovića je poklon živahni, pomembni, a nevidni skupnosti. Ekološki vestern, posnet na setu nekdanje zibelke evropske neolitske civilizacije, nastavi ogledalo sodobni kulturi množične potrošnje.

Moja najljubša torta Keyke mahboobe man

Maryam Moghadam, Behtash Sanaeeha

torek, 15. 10. 2024 / 15:50 / Dvorana

Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.