Pod mirnim in idiličnim površjem danskega otočka Trangø vrejo neslutene strasti. Jajca, ki jih nosijo tamkajšnje kokoši, imajo čudežno moč. Ne le da so večja in lepša od vseh drugih jajc – moškim celo povečujejo spolno potenco! Največ jih poje stari Thor Kozel, in ko se po otoku razleže njegovo tuljenje, je ni ženske, ki bi se uprla paritvenemu klicu.
Slogin prvi in prelomni erotični hit Kozel v raju si je leta 1966 ogledalo 56.084 gledalcev. Prehitel je Kleopatro in Spartaka, zaostal le za muzikalom Moje pesmi, moje sanje. Slogo je spremenil v erotični kino in za vselej postal film mitičnih razsežnosti.
»Ljudje so drli v Slogo – na senzacijo, na seks. Če danes govorite s tistimi, ki so Kozla v raju videli tedaj, leta 1966, boste ugotovili, da so v njem videli več, kot so dejansko videli. Nekateri vam bodo celo zagotavljali, da je bil Kozel prvi pornič, ki so ga vrteli pri nas, da je šlo za hardcore seks, da so v njem prvič videli erekcijo in tako dalje. Kar je kakopak le mit. Kozel je v resnici ponudil zgolj ščepec golote, predvsem pa veliko aluzij na seks, toda vse je spremenil. Zgodovina Sloge se deli na zgodovino Sloge pred Kozlom in zgodovino Sloge po Kozlu. In tudi zgodovina Slovenije se deli na zgodovino Slovenije pred Kozlom in zgodovino Slovenije po Kozlu. /…/ Sloga je posvojila in ponotranjila usodo otočka Trangø: dobila je ‘jajca’ s čudežno močjo, napihovala je spolno potenco, postala je velika zgodba, a tudi politično sporna, postala je rajski, utopični otok, na katerega so filmi odvrgli seks, svoje neznosno presežno uživanje, tisto, kar je bilo v njih večje od njih samih.«
– Marcel Štefančič, jr.
Na sporedu Kina Sloga od 5. marca do 7. aprila 1966 in od 14. do 20. junija 1967.