Dokumentarec o nujnosti negovanja zgodovinskega spomina. Španska tla so prebodena z neštetimi grobišči žrtev Francovega režima, med katerimi ležijo tako nasprotniki diktature kot preganjani geji in lezbijke, pa tudi posmrtni ostanki slavnega španskega pesnika Federica Garcíe Lorce. V njegovi poeziji odmeva travmatična zgodovina, ki ji Španija še danes ne upa pogledati v oči.
iz prve roke
»Ko sem med letoma 2011 in 2012 živela v Barceloni /…/, sem nekega večera na trgu Plaza Sant Jaume naletela na politične demonstracije množice, ki se je glasno zavzemala za ‘zgodovinski spomin’. Kot nekdo, ki ga že vse življenje zanima zgodovina, /…/ sem v svoji državi vedno obsojala pomanjkanje zanimanja za raziskovanje lastne preteklosti. /…/ Prisotnost teh protestnikov me je presenetila; navdušilo me je, da v času, ko Španijo pestijo naraščajoče cene šolnin, delavske stavke in velika brezposelnost, nekaj, kar se je zgodilo pred petinsedemdesetimi leti, še vedno velja za pereč problem.«
– Andrea Weiss
kritike
»Španija je glede homoseksualnosti danes ena najbolj naprednih držav, pa vendar se še vedno izmika temeljiti sodni obravnavi svoje temačne preteklosti. Občutljivi film Andree Weiss daje glas žrtvam LGBTIQ skupnosti. Dokumentarec pripoveduje o njihovem boju za razjasnitev, zadoščenje in človekove pravice, pa tudi o njihovem stalnem trudu, da bi tistim, ki so bili ubiti in so nato ‘izginili’, zagotovili dostojen pokop. Ta potlačena zgodovina, ki najde svoj boleči odmev v Lorcovi poeziji in glasbi, je podprta z impresivnim arhivskim gradivom.«
– Mednarodni filmski festival v Berlinu
»Film Kosti spotike se s pričevanji o vojnih grozotah in srhljivim slikovnim gradivom, ki prikazuje nakopičena trupla, drži standardnega pristopa televizijskega dokumentarca. Poleg tega izpostavi edinstvenost španskih okoliščin – kako je katoliška cerkev sodelovala pri kaznovanju tistih republikanskih zapornikov, ki niso bili ubiti, španska država pa je s pomočjo jetniške delovne sile zgradila velikanski spomenik herojem zmage fašizma. /…/ Še eno novo razsežnost pa dodajo podrobnosti o življenju gejev in lezbijk pod Francovo vladavino.«
– David D’Arcy, Screen Daily