iz prve roke
»Morda so kdaj že živele vrste, ki so povzročile lastno izumrtje, a si ne morem predstavljati, da so ga predvidele. Dvomim, da so o tem razpravljale, bile v skrbeh za svojo prihodnost, podrobno načrtovale, kako se katastrofi izogniti – in potem ne storile ničesar. Predstavljajte si, kako neumni bi se jim zdeli mi. Vidimo brezno pred seboj, vemo, da drvimo proti njemu, vendar ne spremenimo smeri. Govorimo si, da do kataklizme ne bo prišlo, da bo sodni dan preložen. Kot v kakšnem akcijskem filmu: vsakič, ko preskočimo na bližajočo se katastrofo, je ta malo dlje, kot bi morala biti – naš junak pa dobi ravno dovolj časa, da se reši. /…/ Muzikal je tipično ameriška zvrst, ki uteleša tipično ameriški kulturni pojav radikalnega, neutemeljenega optimizma. Družina, o kateri govori moj film, zavrača sokrivdo za konec sveta in skuša slaviti svojo prihodnost, čeprav je nima. To se mi je zdelo idealno izhodišče za glasbo in pesem; film v tradiciji velikega ameriškega muzikala.«
– Joshua Oppenheimer
kritike
»Konec /…/ je briljantna slika zime našega nezadovoljstva, ki jo spletajo kapitalizem katastrofe, neoliberalna patologija, politična sociopatija, socialno pustošenje, nacionalistična nostalgija, konspirološki narcizem, disruptivnost elit, libertarne secesionistične iluzije, civilizacijski miti, armagedonske fantazije, lažni konci in nove normalnosti. Kubrickov Doktor Strangelove ni bil še nič.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Konec, drzna mešanica družinske drame, apokaliptične pravljice ter staromodnega (in neironičnega) hollywoodskega muzikala, je pogosto prevzemajoča izkušnja z odličnimi igralskimi nastopi.«
– Tim Grierson, Screen Daily
»Filma, kakršen je Konec, morda ne bo nikoli več, in že zato je vreden ogleda.«
– Peter Debruge, Variety