Škandal zaradi pomanjkanja požarne varnosti je bil le vrh ledene gore, redakcija športnega časnika se je v primer poglobila zavoljo nenavadno velike smrtnosti med blago opečenimi pacienti v bolnišnicah. Bolj kot so novinarji vrtali, bolj je postalo jasno, da je romunski zdravstveni sistem zlomljen, do obisti skorumpiran in spolitiziran. Oblast medtem pade, vzpostavljena je tehnična vlada, novemu ministru za zdravje na mizo vsak dan prihajajo nove šokantne podrobnosti; cepiva v romunskih bolnišnicah so namerno razvodenela, glavno farmacevtsko podjteje ima račune v davčnih oazah, direktorji bolnišnic so nastavljani politično, brez ustreznih referenc in akreditacij.
»Zaradi življenja v različnih kulturah in državah nikoli nisem razvil jasnega občutka pripadnosti. Ob prisostvovanju množice več tisoč ljudi, združenih v protestu po uničujočem požaru v klubu Colectiv v Romuniji, državi mojega rojstva, se je v meni prebudila potreba po razumevanju ljudi, predanih skupnostnemu cilju. Šele z vživetjem v položaj svojih protagonistov sem lahko doumel njihova pogum in zavzetost pri iskanju resnice in trdoživost pri premagovanju najgloblje bolečine. Ob tem sem spoznal, kako ljudje in sistemi manipulirajo s položaja moči, sprevržejo resnico in zakonodajo ter poteptajo človeško dostojanstvo in temeljne pravice. Ta film je moje sporočilo, da se demokracije in družbene pravičnosti ne sme šteti za samoumevni.« (Alexander Nanau)
