Dokumentarni film prikazuje življenja otrok na ulicah Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Režiser in snemalec Miha Mohorič spremlja skupino dečkov, ki mu pripovedujejo o svojih izkušnjah, razmišljanjih. »Včasih grdo govorim in včasih mislim na svojo mamo,« pove eden od njih. Spijo na ulici in v opuščenem vodovodnem jašku, ne hodijo v šolo, so pa pronicljivi opazovalci in iznajdljivi v iskanju načinov preživetja. Mnogi izkoriščajo njihovo stisko, med njimi tudi dobrodelne organizacije. A tu sta Sushil Babu Chetri, v preteklosti sam otrok iz ulice, in Lalit Shasi, ki jim iskreno želita pomagati. Sushil bi z njimi rad ustvaril gledališko predstavo, Lalit pa jim ponuja zatočišče, hrano in varnost v svoji sirotišnici. Bosta znala pomagati na pravi način ali pa bodo otroci raje izbrali svobodo ulice?
V delih Mihe Mohoriča, popotnika in filmskega ustvarjalca, najdevamo zgodbe, ki nastajajo na presečišču življenj posameznikov in širše družbe. Inženir multimedije in antropolog po izobrazbi se danes posveča predvsem filmski obravnavi tistih družbeno-kulturnih tematik, ki prepogosto ostajajo skrite ali prezrte. V objektiv svoje kamere si prizadeva ujeti vsakdan »navadnih ljudi« in beležiti njihove neizgovorjene zgodbe, ob zavedanju slojevite kompleksnosti in kulturne raznolikosti sodobnega sveta. Je tudi ustanovitelj organizacije HiddenWords, okoli katere so zbrani mladi entuziasti, ki odkrivajo zgodbe na potovanjih po odročnih predelih sveta, in soustanovitelj Mednarodnega filmskega festivala v Kranjski Gori.