Zgodba o ljubezni in revoluciji, ki vznikneta iz plastelina…
Francija, konec sedemdesetih. Alain je avtor nekaj animiranih filmov. Romantično srečanje z mlado iransko študentko Jasmine spremeni tok njegovega življenja. Teheran, 1978. Revolucija odnese osovražen šahov režim. Alain se pridruži Jasmine in njuna ljubezen v tajnosti raste, v upanju, da je mogoče novo življenje. Ustanovitev Islamske republike pa nujne iluzije razblini in ljubimca loči … Za koliko časa?
30 let pozneje se Alan znova poda v dvorano svojega spomina. Nekaj obledelih modrih pisem, poslanih po diplomatski pošti, nekaj filmov super 8 … Ni veliko ostalo. S konicami prstov podobe z dna srca drugo za drugo obudi v življenje.
V ponovni vzpostavitvi skrivnostnega, zatiralskega Teherana, v brezglavosti zgodovine se bitja iz mase in krvi kot številna druga bojujejo za ljubezen in svobodo.
»Zakaj bi človek sanjaril o ljubezenski zvezi iz preteklosti, se potapljal v spomine na dogodke, ki so se v oddaljeni in eksotični deželi zgodili pred tridesetimi leti? Veliki tok zgodovine se nikdar ne konča. Kar drobno vzvalovi na daljnem obzorju, se pozneje spremeni v visok val. Iranci, ki se zdaj bojujejo za demokracijo, so odmev revolucije izpred tridesetih let, v kateri so imami strmoglavili šaha. Ob pogledu na nemirni Teheran so mi misli preplavile podobe ženske, ki me je nekoč potegnila vrtinec čustev in politike: Jasmine.
Po več kot pol stoletja mojega bivanja na Zemlji je moj filmski opus zavidanja vreden. Prve animirane filme sem ustvaril, ko sem bil zaljubljen v Jasmine. Zdaj bi rad izoblikoval avtobiografski film, v katerem je vsaka podrobnost veličasten dragulj, v dar ženski, brez katere te zgodbe ne bi bilo.«
– Alain Ughetto