Maria, Dan in Ilinca se ob koncu leta odpravijo na vsakoletni humanitarni izlet. S skupino sodelavcev se v dragih športnih terenskih vozilih po blatnih gorskih cestah prebijajo do zakotnih vasi, kjer domačine obdarijo z vrečami dobrot. Na poti naletijo na starca, ki jih prosi, naj ga odpeljejo do bližnje žage. Avtomobil obtiči v blatu, zato je trojica dobrodelnežev primorana preživeti noč z naključnim sopotnikom, ta izkušnja pa korenito spremeni njihovo dojemanje empatije in dobrodelnosti.
»Kakšne so meje empatije, ko razmišljaš o težavah drugih? Smo bolj srečni, ko smo dobrodelni, ali smo dobrodelni le, ko smo srečni? Je resnični altruizem priznan le takrat, ko ga spremlja določena žrtev dobrodelneža?« (Radu Muntean)