Animirani dokumentarec o peripetijah treh madžarskih prijateljev v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ko so ljudje na Madžarskem po odprtju meja lahko končno potovali na tuje, vendar si je to komaj kdo lahko privoščil. Da bi lahko pohajkovali po svetu, so se domislili preprostega načina ponarejanja vozovnic, kar je kmalu preraslo v donosen posel na črnem trgu. Toda kmalu so pritegnili pozornost organov pregona …
Izjava režiserja
Zgodbe o popotnikih, ki so potovali s ponarejenimi mednarodnimi vozovnicami za vlak, zbiram od leta 2011, ko sem naletel na skupino ponarejevalcev, ki so brez zadržkov delili svoje izkušnje. Med letoma 2011 in 2021 smo posneli za več kot 40 ur zvočnih intervjujev s ponarejevalci, popotniki, predstavniki oblasti in nekdanjimi uslužbenci Madžarskih državnih železnic. Tem zgodbam sta skupna dva motiva: želja po svobodi in veselje do potovanj. Tudi sam pripadam generaciji, ki je izkusila priložnosti po padcu železne zavese, ko je bilo omogočeno prosto gibanje.
Kot vizualni umetnik sem kmalu ugotovil, da je treba to zgodbo povedati v žanru animiranega dokumentarca, ki omogoča določeno svobodo glede forme, pri tem pa ne zmanjšuje avtentičnosti resničnih dogodkov. To je bila hkrati tudi priložnost, da ustvarimo prvi madžarski celovečerni animirani dokumentarec.
Animacija je abstrakcija. Je priložnost, orodje za upodobitev resničnosti. Samo igrani posnetki pa lahko poustvarijo resničnost natančno tako, kot jo vidimo in poznamo, saj je igrani posnetek kot fotografija. Ti prizori utrjujejo dokumentarni značaj animiranega filma. So okno v resničnost in ustvarjajo ravnovesje med animiranim in dokumentarnim.