zgodba
Fondov glas, posnet med njegovim zadnjim intervjujem leta 1981, nas skupaj z liki, ki jih je upodobil na platnu, popelje skozi preteklost in sedanjost ZDA: na popotovanje od vasice Fonda v zvezni državi New York prek Srednjega zahoda do Pacifika; od leta 1651 pa do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je deželi predsedoval neki drug filmski igralec. Spoznati moramo veliko krajev, obdobij in likov, da si lahko zamislimo nevidno republiko po imenu Združene države Fonda.
iz prve roke
»Moje vseživljenjsko zanimanje za zgodovino in sedanjost Združenih držav, za ameriške filme in njegove ustvarjalce, še posebej pa za igralca Henryja Fondo, so bili ključni razlogi, da sem se sklenil preizkusiti v novem poklicu.
Moj preskok v filmsko ustvarjanje je bil vsekakor drzna poteza. Zanjo sem se odločil, ker se mi je film zdel edini logičen način, kako se lotiti gradiva, ki se je pred mano kopičilo več desetletij. Lekcija iz mojih prejšnjih delovnih izkušenj: vsaka téma, ki se je lotimo, narekuje določeno obliko izvedbe. Vsak niz vprašanj do določene mere že nakazuje možen odgovor.
V tesnem sodelovanju z Michaelom Palmom in Regino Schlagnitweit sem tako sklenil poiskati odgovor v obliki filma. Ta bi lahko spominjal na dvojno spiralo: dve glavni niti se nenehno prepletata v naraščajočem spiralnem gibanju – biografija lika po imenu Henry Fonda in ‘biografija’ Združenih držav Amerike.
Film združuje več tematik in predstavitvenih oblik: fiktivne pripovedi in zgodovinska dejstva; življenjske poti posameznikov in družbenopolitična razmišljanja; trenutke iz ameriške zgodovine in njene popkulturne ‘naplavine’; pa tudi pereča vprašanja o demokraciji. Pilot tega projekta je Henry Fonda. Njegovo življenje in življenje njegovih prednikov, dejanska oseba in lik, ki vznikne iz njegovih vlog, kraji in časi, v katerih sta bila oseba in lik dejavna – vse te niti so se prepletle v nekakšno vizijo Amerike. In nas pripeljale h krajem, ki smo jih med letoma 2019 in 2021 obiskali s kamero. Njihova konkretna oblika in lastna dinamika sta nas usmerili k nadaljnjim raziskavam: k novim stranskim potem, novim likom, novim povezavam in špekulacijam.
Fonda s svojo družinsko zgodovino, osebnimi konflikti, pomanjkljivostmi in prepričanji, s svojimi filmi ter izjemnim igralskim talentom deluje kot nekakšen zoom, ki zajame najrazličnejše vidike ameriške zgodovine in življenja: od obrisov do najnatančnejših podrobnosti. Zahvaljujoč glasu, ki nas doseže prek dolgega intervjuja z Lawrenceom Grobelom poleti leta 1981, Fonda poleg mene kot avtorja postane drugi ‘pripovedovalec’ filma.
Henry Fonda je bil v resnici človek redkih besed. Ni se imel za umetnika in ni rad govoril o sebi. Toda postal je pričevalec – čeprav se sam tega ni zavedal. Na začetku filma citiram Hannah Arendt, katere besede sem si dovolil razumeti kot misel o Henryju Fondi: ‘Subjekt občinstvu ponudi objektivno delo in se mu s tem odpove. Subjektivni vidik tega dela, na primer delovni proces, se občinstva ne tiče. Če pa delo ni le akademsko, ampak rezultat dejavnega in polnega življenja, potem bo razkrilo živo akcijo in govor, katerih nosilka je oseba sama. Kar se pokaže, je tistemu, ki se razkriva, neznano: nad tem nima nadzora.’«
– Alexander Horwath