Desetletna Vittoria naenkrat izve, da ima dve materi: poleg Tine, ki z možem Umbertom zanjo toplo in ljubeče skrbi že celo življenje, še Angelico, biološko mater, ki živi nekoliko odmaknjena od vasi, med živalmi na kmetiji. Ko se z njo zbliža skozi pojasnila na vprašanja, ki so deklico mučila celo življenje, se Tina začne bati, da bi lahko biološka vez ogrozila njen odnos s hčerjo – Vittorio namreč Angelicina živahnost in navidezna neustrašnost povsem prevzameta.
»Že samo ob pogledu na lik matere hitro vidimo, da obstajajo v nekakšni arhetipski dvojnosti ‘dobre’ in ‘slabe’ matere. Pomislite na Sveto pismo in zgodbo o Kralju Salomonu ter njegovo sodbo glede tega, katera od dveh žensk je otrokova ‘prava’ mati. Podobno je z grškimi tragedijami. ‘Žensko stanje’ poskušam raziskovati tako, da za osnovo vzamem zgodbe naših prednikov. /…/ Primerjam jih z vprašanji in danostmi sodobnih žensk /…/. Tradicionalna ideja o družini začne pokati po šivih.« (Laura Bispuri)
Laura Bispuri
Rojena leta 1977 v Rimu. Po uspešno opravljenem študiju filma na rimski Univerzi La Sapienza je za svoje kratke filme prejela številne nagrade. S celovečernim prvencem Zaprisežena devica se je leta 2015 uvrstila v tekmovalni program Berlinala, potem pa je film obšel več kot osemdeset festivalov po svetu in bil večkrat nagrajen. V drugem celovečernem filmu, Hči moja, ki se je ravno tako uvrstil v tekmovalni program Berlinala, Bispurijeva nadaljuje raziskovanje ženske identitete v konservativnem okolju.