Danes je blagajna odprta od 14:30 do 20:30 (za danes zaprto).

Grenke solze Petre von Kant Die bitteren Tränen der Petra von Kant

Rainer Werner Fassbinder / Zahodna Nemčija / 1972 / 124 min / nemščina

V eni svojih zgodnejših vizualnih mojstrovin z Margit Carstensen in Hanno Schygulla v glavnih vlogah Fassbinder raziskuje viharno dinamiko obsesivnih ljubezenskih odnosov.

režija Rainer Werner Fassbinder, scenarij Rainer Werner Fassbinder, fotografija Michael Ballhaus, montaža Thea Eymèsz, igrajo Margit Carstensen (Petra von Kant), Hanna Schygulla (Karin Thimm), Katrin Schaake (Sidonie von Grasenabb), Eva Mattes (Gabriele von Kant), Gisela Fackeldey (Valerie von Kant), Irm Hermann (Marlene)

festivali, nagrade Berlinale 1972, Nemške filmske nagrade 1973 (najboljša glavna ženska vloga)

IMDb

Uspešna in vase zagledana modna oblikovalka Petra von Kant živi s svojo pomočnico Marlene, ki požrtvovalno, predvsem pa brez besed ustreže vsem njenim kapricam. A Petrino pozornost kmalu pritegne mlada in ambiciozna Karin. Oblikovalka ji obljubi podporo pri manekenski karieri in jo povabi, naj se preseli k njej. V svoji slepi zaljubljenost si hoče Karin povsem podrediti, toda mladenka se še zdaleč ni pripravljena odreči svoji svobodi.

»Film, roman, katero koli delo se razrašča, razširja tvoje življenje. Ker ne gre zgolj za vprašanje spoprijemanja z življenjem, temveč za poskus razumevanja določenih njegovih vidikov. Zato moraš to prikazati. Seveda ni vsako razmerje vedno tako sadomazohistično, kot ga pogosto prikažem. Če ga poustvarite tako neznatnega in zadržanega, kot je v resničnosti, bi bilo malone neopazno.« (Reiner Werner Fassbinder)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zadnjič

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

torek, 22. 09. 2026 / 17:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.

Kar je treba storiti Ono što treba činiti

Srđan Kovačević

torek, 22. 09. 2026 / 19:00 / Mala dvorana

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Svoboda – Shewitina usoda Freedom – Le destin de Shewit

Anne-Frédérique Widmann

torek, 22. 09. 2026 / 20:00 / Dvorana

Shewit pri trinajstih letih pobegne pred zatiralskim režimom v Eritreji ter se sama poda na tvegano pot proti Evropi. Leta 2015, po dveh letih potovanja, prispe v Švico, državo, v katero polaga vse svoje upe in sanje. Sedem let pozneje, brez dovoljenja za bivanje in pod nenehno grožnjo izgona, se Shewit še vedno bori, da bi postala svobodna ženska … Dokumentarec, ki so ga snemali več kot deset let, spremlja njen boj za emancipacijo.