Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:30 (odprto še 10:41, tel: 01 239 22 17).
V Kinobalonu februarja 2016.

Gospodarica orlov The Eagle Huntress

Otto Bell / Velika Britanija, Mongolija / 2016 / 87 min / podnapisi, kazahstanščina / 8+

Dokumentarni film o preseganju tradicije in notranji moči dekleta, da postane to, kar si želi.

režija Otto Bell, fotografija Simon Niblett, montaža Pierre Takal, glasba Jeff Peters, nastopajo Nurgaiv Aisholpan, Rys Nurgaiv, Kuksyegyen Almagul, Boshai Dalaikhan, Bosaga Rys, producenti Stacey Reiss, Sharon Chang, Otto Bell, distribucija 2i film

festivali, nagrade Sundance. Toronto. IDFA, Amsterdam – nagrada občinstva. Melbourne. Aspen. Denver.

IMDb

zgodba
Trinajstletna Kazakinja Aisholpan vztrajno trenira, da bi postala prva lovka z orli v družini, kjer že dvanajst generacij lovijo le moški. Z nomadsko družino živi v altajskem gorovju v Mongoliji, kjer je navada, da ženske skrbijo za otroke, kuhinjo in čiščenje, moški pa za čredo in lov na divjad s pomočjo orlov. Toda Aisholpan vidi svojo prihodnost drugače. V šoli se pridno uči, da bi postala zdravnica, doma pa se uri v lovu. Pri tem ima veliko podporo staršev, zato nikoli ne podvomi vase … Bliža se letni Orlov festival, kjer bodo izbrali najboljšega lovca. Aisholpan mora odjahati z očetom globoko v zmrznjeno pokrajino in dokazati, da je prava gospodarica orlov, ki se lahko udeleži tekmovanja.

Dokumentarni film o preseganju tradicije in notranji moči dekleta, da postane to, kar si želi.

zanimivosti
Izvršna producentka in pripovedovalka Gospodarice orlov je Daisy Ridley iz Vojne zvezd. Tako kot njen lik Rey tudi Aisholpan nikoli ne podvomi o svoji sposobnosti, da je lahko enako močna in pogumna kot fantje.

Čeprav Aisholpan ni prva sodobna kazaška lovka z orli (prva je bila Makpal Abdrazakova, pravnica iz Kazahstana), je prva mongolska ženska, ki je tekmovala na festivalu Zlati orel v lgiiju in zmagala v konkurenci sedemdesetih veteranov lova z orli. Njena zmaga je bila še posebej spektakularna, saj je postavila rekord. Trideset sekund je odličen čas, da se orel spusti z vrha gore in pristane na gospodarjevi roki. V številnih primerih ptiči enostavno odletijo. Aisholpanin orel je na njeno roko priletel v petih sekundah, kar je rekordni dosežek.

Osemdesetletne staroste lova z orli, ki živijo v odročnih krajih in sledijo stoletja starim tradicijam, predstavljajo najbolj reakcionarne ideje o vlogah ženske med Kazahi in v Mongoliji na splošno. A kot izpričuje podpora, ki jo Aisholpanini starši izkazujejo njenim sanjam, je razpon kazaških pogledov zelo širok. »Pri lovu z orli ni nobene spolne diskriminacije,« je dejal oče Nurgaiv. »Lov z orli je dovoljen vsem, ki so zanj sposobni. Aisholpan je zelo pogumna punca. Jaha konje, pleza po skalah in zlahka lovi z orli tako kot fantje. Zelo sem ponosen nanjo.« Aisholpan pa je izjavila: »Punce in fantje so enako močni: če fant lahko naredi nekaj, potem lahko to naredi tudi punca.«

Čeprav se zdi, da je lov potekal en dan, so ga dejansko snemali dvaindvajset dni, saj pri 40 stopinjah Celzija pod ničlo ekipa ni mogla biti zunaj več kot nekaj ur skupaj. Stvari so se še poslabšale, ker si je Bell malo pred odhodom zlomil roko in se je moral s hudim mrazom spopadati v mavcu. »Za lov se toplo oblečemo,« je rekla Aisholpan, »a ni bilo lahko.« Bell je dodal: »Stavim, da so imeli ljudje, ki so snemali Povratnika, tople odeje. Mi jih nismo imeli. Pod motorjem kombija smo morali zakuriti ogenj, da je sploh vžgal. Roke so se nam lepile na stative in druge kovinske stvari. Sredi tundre smo iskali divje lisice in Aisholpanin orel je bil včasih preveč premražen, da bi letel agresivno.«

Ena od stvari, ki je Bella pri lovcih z orli najbolj navdušila, je njihov običaj, da po sedmih letih orle vrnejo nazaj v naravo.

iz prve roke
»Prvo srečanje z Aisholpan, potem ko sem preletel pol sveta, da bi jo videl, je bilo neverjetno. To so zelo zadržani ljudje, zato sem moral krotiti svoja čustva, znotraj pa sem skakal od veselja. Ko smo sedli k tradicionalnemu mlečnemu kazaškemu čaju in začeli razpravljati o idejah za film, je Aisholpanin oče Nurgaiv rekel: ‘S hčerjo bova to jutro ukradla balapana (mladega orla) iz njegovega gnezda. Je to nekaj, kar bi radi posneli?’ /…/ Bilo je težko, ker je Aisholpan trinajstletnica, ki je kronično sramežljiva, jaz pa nisem govoril njihovega jezika. Sprva sem se osredotočal na odnos z njenima staršema, da bi se počutila prijetno. So zelo zadržani in stoični ljudje, kar sem moral pri svojem pristopu spoštovati. Nekaj časa je trajalo, vendar sva sčasoma res zgradila prijateljstvo.«
– Otto Bell, režiser

portret avtorja
Otto Bell vodi komercialni filmski in oblikovalski studio Courageous s sedežem v New Yorku. Režiral je več kot petnajst dokumentarcev, vse od Ugande, Japonske in Egipta do Vietnama, in sicer za večja podjetja. V desetletju dela v industriji je ustvaril in produciral večkrat nagrajene programe o dogajanju po svetu, kot sta Horizons na BBC World News in Shunya na Times Now of India. Otto je diplomiral na Univerzi v Oxfordu v okviru programa WPP Fellowship Scheme. Živi na Manhattnu, a je izvorno iz Nove Anglije.

kritike
»Ta film je vreden ogleda že zaradi posnetkov ruralne Mongolije v slogu National Geographica, pri čemer je direktor fotografije Simon Niblett, ki običajno snema prostoživeče živali in rastline za televizijo, z lahkoto prešel na večje platno. Prav tako vsebuje posnetke z droni in gopro kamero, s pasom pripeto na orla, ki pričara resnični občutek napora in nevarnosti, s katerima se Aisholpan sooči, ko gre lovit svojega ptiča, pa tudi občutek hitrosti in spretnosti orla samega.«
– Amber Wilkinson, Eye For Film

»Čestitke veteranu snemanja narave Simonu Niblettu, ki se je domislil načinov varnega snemanja spektakularne akcije v tako nevarnih okoljih – od drona lastne izdelave in žerjava do ‘orlovske kamere’, pri kateri je uporabljen pas za psa. Pravzaprav je atmosferično prizorišče enako zanimiv lik kot Aisholpan sama.«
– Susan Wloszczyna, rogerebert.com

»Poleg prijetnih in družini prijaznih vidikov (ter pripovedovalke Daisy Ridley, Rey iz Vojne zvezd) film nudi tudi čudovite utrinke neornitoloških običajev te edinstvene družbe. Celo hudobneži, tisti podleži, ki skušajo dekletu preprečiti dosego sanj, čeprav je očitno, da je naravno nadarjena, so elegantno kadrirani z bleščečim dekorjem v njihovih tradicionalnih bivališčih. Kazaški nomadi morda nimajo veliko materialnih stvari, a tistim, ki jih imajo, ne manjka sloga.«
– Jordan Hoffman, The Guardian

»Že od začetka je cilj Gospodarice orlov ta, da občinstvu vseh starosti na pladnju prinese osnovno zgodbo opolnomočenja.«
– Dennis Harvey, Variety

 

Klub Kinobalon

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo v klubu poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Polž na potepu na kitovem repu The Snail and the Whale

Max Lang, Daniel Snaddon

sobota, 27. 11. 2021 / 10:00 / Dvorana

Čarobno potovanje majcenega polža in velikanskega kita po širnem sinjem morju. Avtorji filmov Zverjasec in Palčič nam prinašajo novo animirano pravljico, posneto po istoimenski slikanici Julie Donaldson in Axla Schefflerja.

Kinobalon / Novo na sporedu

Pozabljeni božič Snekker Andersen & Julenissen: Den Vesle Bygda som Glomte at det var jul

Andrea Eckerbom

sobota, 27. 11. 2021 / 15:30 / Dvorana

Božična zimska pravljica, v kateri radovedna, neustavljiva deklica Eliza spoznava čarobnost davno pozabljenega božiča. Film po znani norveški božični zgodbi Alfa Prøysena.

Samo do 28. novembra!

Morena Murina

Antoneta Alamat Kusijanović

sobota, 27. 11. 2021 / 17:45 / Dvorana

Zgodba o dekletu, ki se v navidezni idili s soncem obsijane jadranske obale spopada z mračnimi silami patriarhata. Film mlade hrvaške režiserke, pod katerega se kot direktorica fotografije podpisuje Hélène Louvart (Nikoli redko včasih vedno, Srečen kot Lazzaro), kot izvršni producent pa Martin Scorsese, je prejel prestižno nagrado zlata kamera za najboljši prvenec v Cannesu.