Danes je blagajna odprta od 15:00 do 21:00 (za danes zaprto).

Gosenica Kyatapirâ

Kôji Wakamatsu / Japonska / 2010 / 85 min / japonščina

Gosenica, posneta po romanu Edogawe Rampa, svojstveno – in kontroverzno –pripoveduje o travmatični vrnitvi pohabljenega heroja iz vojne in o njegovi ženi, ki se znajde v frustrirajočem položaju. Srebrni medved za najboljšo igralko v Berlinu.

scenarij Hisako Kurosawa, Deru Deguchi, fotografijaTomohikoTsuji, Yoshihisa Tda, glasba Mamoru Ko, montaža Shuichi Kakesu, igrajo Shinobu Terajima (Shigeko Kurokawa), Katsuyuki Shinohara (Kuma), Keigo Kasuya (Tadashi Kurokawa), Emi Masuda (Chiyo Kurokawa), Sabu Kawahara (vaški poveljnik), Maki Ishikawa (žena vaškega poveljnika), Daisuke Iijima (poročnik), producent Noriko Ozaki, produkcija Wakamatsu Production, prodaja Dissidenz Int.,

festivali, nagrade Berlin 2010 (srebrni medved za najboljšo igralko)

IMDb

Med drugo kitajsko-japonsko vojno v štiridesetih se poveljnik Kurokawa vrne domov z zvenečimi odličji in oklican za vojnega heroja … a invaliden: v bitki je izgubil obe roki in nogi. Vsa pozornost vaščanov in sorodnikov se preusmeri na njegovo ženo Shigeko, ki mora v čast cesarju in državi svoje življenje posvetiti negovanju in skrbi za pohabljenega moža ter tako drugim predstavljati bleščeč primer »izpolnjevanja naloge«.

»Zamisel za ta novi film sem dobil med snemanjem Združene rdeče armade. Zdelo se mi je, da če želimo razumeti mladino iz šestdesetih in sedemdesetih let, bi morali najprej opisati obdobje njihovih staršev, čas tihomorske vojne. Opisovanje vojne ne pomeni samo opisa streljanja in bitk. Ljudje, ki se jih vojna najbolj dotakne, so ženske in otroci, pa čeprav se sploh ne bojujejo. Vplivneži so državljane prevarali, da so verjeli v vojno, ki naj bi se bíla v imenu države; zmanipulirali so jih, da so se slepo pognali v vojno. Menil sem, da so bili mladi v Združeni rdeči armadi rojeni takšni, kot so bili, ravno zato ker so njihovi starši preživeli tako obdobje.« (Koji Wakamatsu)


Koji Wakamatsu
Rojen (rojstno ime Takashi Ito) leta 1936 v prefekturi Mijagi na Japonskem. Prvi film je posnel leta 1963, leta 1965 pa je ustanovil produkcijsko hišo Wakamatsu Production. Njegov filmski opus šteje več kot sto filmov.

filmografija (izbor)
1965 Kabe no naka no himegoto (Affairs Within Walls)
1966 Taiji ga mitsuryosuru toki (The Embryo Hunts in Secret)
1968 Okasareta hakui (Violated Angels)
1970 Seizoku (Sex Jack)
1971 Sekigun-PFLP: Sekai senso sengen (Red Army/PFLP – Declaration of World War)
1972 Tenshi no kokotsu (Ecstasy of the Angels)
1982 Mizu no nai puuru (A Pool Without Water)
2004 17-sai no fukei – shonen wa nani o mita no ka (Cycling Chronicles: Landscapes the Boy Saw/Kolesarske kronike – pokrajine, ki jih je videl 17-letni deček)
2007 Jitsuroku rengo sekigun: Asama sanso e no michi (United Red Army/Združena rdeča armada)
2010 Kyatapira (Caterpillar/Gosenica)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš Wenn du Angst hast nimmst du dein Herz in den Mund und lächelst

Marie Luise Lehner

torek, 14. 07. 2026 / 19:00 / Dvorana

Film o razrednih razlikah, pripadnosti, medčloveški bližini in iskanju identitete – od sramu do ponosa. Radikalno nežna zgodba o odraščanju, pospremljena z obilico sveže alternativne glasbe.

Tretji svet Treći svijet

Arsen Oremović

torek, 14. 07. 2026 / 20:00 / Mala dvorana

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Ljubezen, ki ostaja Ástin sem eftir er

Hlynur Pálmason

torek, 14. 07. 2026 / 21:00 / Dvorana

Islandski režiser Hlynur Pálmason (Božja dežela) pred veličastnim ozadjem minevajočih letnih časov naslika igriv, grenko-sladek portret družinskega življenja v vsej njegovi lepoti, humorju in nepopolnosti.