Danes je blagajna odprta od 16:40 do 20:30 (odpre se čez 03:26).

Ex bobnar Ex Drummer

Koen Mortier / Belgija / 2007 / 104 min / nizozemščina, flamščina

»Rokenrol verzija Zgodilo se je čisto blizu vas, flamski Trainspotting ali zmes klasik Nepovratno in Peklenska pomaranča, za odjemalce agresivne literature in fene Ipecac bendov.«

režija Koen Mortier, scenarij Koen Mortier (po romanu Hermana Brusselmansa), fotografija Glynn Speeckaert, montaža Manu Van Hove, zvok Senjan Jansen, glasba Arno, Flip Kowlier, Millionaire, Guy Van Nueten, Mogwai, produkcija Eurydice Gysel, Koen Mortimer, igrajo Dries Van Hegen, Norman Baert, Gunter Lamoot, Sam Louwyck, François Beukelaers, Bernadette Damman, Joris Van Der Speeten, Nancy Denijs, distribucija v Sloveniji Cinemania

festivali, nagrade Mednarodna premiera v Rotterdamu 2007 – nominacija za nagrado tiger. Posebna nagrada žirije na festivalu v Varšavi 2007. Nagrada žirije za najboljši prvenec na festivalu Raindance 2007. Karlovi Vari 2007. Toronto 2007. Posebna nagrada žirije na festivalu Fant-Asia 2008.

IMDb Uradna stran

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

zgodba

Tri lokalne zgube, vsaka s svojim fizičnim hendikepom, osnujejo pankovski bend. Manjka jim le še bobnar, ki se utelesi v Driesu, uspešnem, arogantnem pisatelju, naveličanem svojega udobnega življenja.

Pogoj za članstvo v bendu je hendikep in Driesov (edini) hendikep je to, da ne zna igrati bobnov. Dries svoj sestop med »plebejce« vzame kot eksperiment in verjame, da bo druženje s tremi odbitki v njegov rutinirani vsakdanjik vneslo nekaj nihilistične zabave. Izkaže se kot skrajno brezvesten manipulator. Medsebojna nasprotja in frustracije med člani skupine začnejo po njegovi zaslugi preraščati v vedno hujše nasilje. Zdi se, da je trem podivjanim rokerjem nadzor nad lastnim življenjem popolnoma ušel iz rok. Prispejo do točke, na kateri so drug drugemu (tudi dobesedno) pripravljeni piti kri, njihovo edino prihodnost pa predstavlja arhetipski pankovski verz: No future!

zanimivosti

Ex bobnar, celovečerni prvenec belgijskega scenarista in režiserja Koena Mortierja, je posnet po istoimenskem romanu Hermana Brusselmansa (letnik 1957), enega najslavnejših, natančneje najbolj razvpitih sodobnih flamskih pisateljev. Brusselmans, neke vrste belgijski Charles Bukowski, zaslovi v zgodnjih osemdesetih prejšnjega stoletja, kot del nove generacije mladih flamskih pisateljev, kamor na primer sodita tudi Tom Lanoye in Kristien Hemmerechts. Njegova dela so pretežno avtobiografska ali vsaj zasajena v zelo konkreten čas in prostor, napolnjen z resničnimi osebami (v Ex bobnarju tako eno ključnih vlog odigra spomin na pokojnega belgijskega kralja), kar je med drugim eden izmed razlogov, da je Brusselmans star znanec belgijskih sodišč, nekateri njegovi romani pa so bili celo umaknjeni s prodajnih polic. Drug razlog za to je njegov oster, neprizanesljiv jezik, s katerim pisatelj razgrajuje vedno ene in iste motive, pogosto družbene tabuje: alkohol, droge, seks, nasilje in dolgčas. Brusselmans velja za enega najbolj priljubljenih in prodajanih avtorjev v domovini.

iz prve roke

Ex bobnar je privlačen iz več razlogov. Po eni strani sodi v rokenrol nišo, ki jo osebno smatram za izredno hvaležno kinematografsko mikro-biosfero. Za nameček so številne vaške dvorane – v katerih nenehno nastopajo rokenrol bendi, ki upajo, da bodo nekega dne zasloveli – čudaško in smešno okolje. Vsaka vasica na Flamskem ima vsaj en bend, ki je na nekakšen bizaren način postal »svetovno slaven« v svoji majhni vasi. In si tako ustvaril lasten in nič manj klišejski rokenrol svet, kar se pogosto konča v norosti ali zlorabi mamil.

Seveda je najbolj pomemben in zanimiv element filma njegov glavni lik. Na prvi pogled se nam pokaže kot relativno simpatičen in human posameznik, čeprav ga »odlikuje« nekaj arogantnih potez. Živi kot puščavnik, daleč stran od drog in alkohola, stran od »slabega življenja« skratka. Večino časa prebije doma, v varnem zavetju svoje ljubezni, Lio. Zdi se, da je s takšno življenjsko situacijo scela zadovoljen. Ni reven, uspešen pisatelj je, njegova punca pa je eno najlepših bitij, kar jih je kdajkoli srečal. Pa vendar zapusti to varno okolje in se, tako kot grški bogovi, ki so se občasno spustili z Olimpa, spusti med plebejce ter jim pomeša štrene.

Glasba je običajno eden bolj pomembnih elementov v mojih filmih. Kot persona non grata stke zvočno podobo filma in naskakuje podčrtane situacije. Ex bobnar je kot glasbena partitura. Kar se mene tiče, je Ex bobnar predvsem slišen film, ki je logičen v toliko, v kolikor je njegov poglavitni del umeščen v koncertno dvorano. Tako kot v svojem kratkem filmu A Hard Day’s Work tudi tukaj uporabljam lokalne glasbene talente in jih mešam z mednarodno znanimi pesmimi, da se tako ognem vtisu, da filmski liki živijo v svojem, povsem odrezanem svetu.

intervju z režiserjem http://www.youtube.com/watch?…

portret režiserja

Koen Mortier svoj prvi kratkometražni film Ana Temnei zrežira leta 1996. Film prejme številne nagrade, med drugim zlato nagrado na festivalu Worldfest v Houstonu leta 1997. Mortierjev naslednji kratki film A Hard Day’s Work prejme še več nagrad (med drugim tudi nagrado občinstva v Sarajevu leta 1997) in je povabljen na več kot trideset filmskih festivalov po vsem svetu. Leta 1998 Koen Mortier ustanovi lastno produkcijsko hišo, namenjeno predvsem snemanju reklam. Za svoje reklame Mortier prejme kopico prestižnih nagrad, med drugim tri zlate leve v Cannesu v letih 2002, 2003 in 2005. Septembra 2002 Mortier znotraj obstoječe produkcijske hiše ustanovi pododdelek, namenjen produkciji igranih filmov. Začne se delo na filmu Ex bobnar, dokončanem pet let kasneje, ki je Mortierjev celovečerni prvenec.

kritike

»Filmska verzija belgijskega romana je neposreden napad na čutila – trušč in nesnaga vsakega prizora, fizični in moralni razkroj, vse skupaj je tako doživeto in močno, da lahko film že kar vohamo.«
Cinematical

»Ex bobnar je vrtoglavo nasilen in temačen film o priznanem pisatelju, ki zapusti svoje udobno življenje, da bi se pridružil brutalnemu pankovskemu bendu. Film se giblje po prostranstvih absurdnega humorja in je narejen na privlačen, dinamičen način, vendar se boste po ogledu počutili, kot da potrebujete temeljito kopel.«
Jason Solomons, The Observer

»Režiser Koen Mortimer se v svoji bizarni, strahotno nasilni in pretežno briljantni črni komediji približa samemu Gasparju Noéju: njegov film je zmes klasikov, kakršni so Nepovratno, Peklenska pomaranča, Zgodilo se je čisto blizu vas in Veliki koncert
Peter Bradshaw, The Guardian

»En izgred se kopiči za drugim, medtem ko se film sprehaja čez spisek politično nekorektnih tabujev in odkljuka enega za drugim: nasilje proti ženskam, pretepanje gejev, usodno zanemarjanje otrok ipd. /…/ Prostori in početja, ki jih popisuje ta film, so pogosto tako odvratni, da silijo k bruhanju – vendar je vse skupaj narejeno s tako intenzivno skrbjo za vzdušje in podrobnosti, da nas nehote posrka v to izmišljeno nižavje. Ki vsekakor ni lepo, prazno pa tudi ne.«
Neil Young, Jigsaw Lounge

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Moja najljubša torta Keyke mahboobe man

Maryam Moghadam, Behtash Sanaeeha

ponedeljek, 07. 10. 2024 / 17:40 / Dvorana

Grenko-sladka zgodba o romanci poznih let s toplino in humorjem prikazuje življenje Irank za zaprtimi vrati. Film, ki so ga morali snemati na skrivaj, po režiserkinih besedah »slavi ženske, življenje in svobodo«.

Rojena v plamenih Born in Flames

Lizzie Borden

ponedeljek, 07. 10. 2024 / 20:00 / Dvorana

Formalno in politično radikalna futuristična fantazija o ženskem uporu, gverilsko posneta z dvesto dolarji v žepu na ulicah še ne gentrificiranega New Yorka, velja za klasiko in mejnik ameriškega feminističnega in underground filma osemdesetih let. Lizzie Borden je film snovala v dialogu z nastopajočimi (med njimi zasledimo režiserko Kathryn Bigelow), ki igrajo fiktivne različice samih sebe.

Stekleničarji Flašaroši

Nemanja Vojinović

ponedeljek, 07. 10. 2024 / 20:30 / Mala dvorana

Vizualno osupljiv opazovalni dokumentarec Nemanje Vojinovića je poklon živahni, pomembni, a nevidni skupnosti. Ekološki vestern, posnet na setu nekdanje zibelke evropske neolitske civilizacije, nastavi ogledalo sodobni kulturi množične potrošnje.