Sovjetska zveza leta 1937. V skrbno varovanem zaporu vsak dan zažgejo na tisoče pisem domnevnih nasprotnikov režima, ki jih ti pošiljajo svojcem in Stalinu s prošnjo po pomilostitvi. Zaradi ene bežne odločitve pa eno izmed pisem vendarle prispe na svoj naslov. Prejme ga mladi tožilec Kornev, ki se takoj odpravi v zapor, da bi spoznal pošiljatelja. Izkaže se, da je pismo poslal oslabeli možakar, ena številnih žrtev skorumpiranih agentov Stalinove tajne policije NKVD. Kornev se kot zaprisežen bolševik zaveda, da obtožbe režima ne zdržijo pravne presoje. Njegovo iskanje pravice ga bo popeljalo vse do pisarne generalnega državnega tožilca v Moskvi.
»Trideseta leta prejšnjega stoletja v sovjetski in postsovjetski ruski kinematografiji niso bila ustrezno prikazana – in vendar je to morda največja tragedija ozemlja, ki se je nekoč imenovalo Ruski imperij. Prav zaradi pomanjkanja refleksije se zgodovina ponavlja – in danes lahko pričamo, kako naglo se sodobna Rusija približuje stalinizmu.« (Sergej Loznica)
Sergej Loznica
Rojen leta 1964 v mestu Baranoviči (današnja Belorusija), velja za ukrajinskega režiserja. Odraščal je v Kijevu, kjer je diplomiral iz matematike, pozneje pa delal kot znanstvenik v kibernetiki in prevajalec iz japonščine. Šele nato je v Moskvi študiral film. Od leta 1996 je posnel vrsto dokumentarcev in prejel več mednarodnih nagrad, 2010 pa je začel snemati še igrane celovečerce.