Danes je blagajna odprta od 15:30 do 21:30 (odpre se čez 04:48).

Divji planet La planète sauvage

René Laloux / Francija, Slovaška, Češka / 1973 / 72 min / francoščina

režija René Laloux, scenarij René Laloux in Roland Topor po romanu Oms en série Stefana Wula, likovna zasnova Roland Topor, fotografija Boris Baromykin, Lubomir Rejthar, animacija Jindrich Bárta, Zdena Bártová, Bohumil Sejda, Zdenek Sob, Karel Strebl, Jiří Vokun (Jiří Trnka Studio, Praga), glasba Alain Goraguer, montaža Hélène Arnal, Marta Látalová, produkcija Simon Damiani, Anatole Dauman, André Valio-Cavaglione, glasovi Jennifer Drake, Eric Baugin, Jean Topart, Jean Valmont, Sylvie Lenoir, Yves Barsacq, Hubert de Lapparent

festivali, nagrade Posebna nagrada žirije na festivalu v Cannesu 1973. Nagrada mednarodne žirije na Festivalu znanstvenofantastičnega filma v Trstu 1974. Zlata medalja na festivalu v Atlanti 1974. Nagrada mednarodnih kritikov na festivalu v Teheranu 1975.

IMDb Uradna stran

zgodba
Divji planet pripoveduje o Omih, človeku podobnih bitjih, ki si jih je nezemeljska rasa modrih velikanov Draagov udomačila kot hišne ljubljenčke. V zgodbi, ki se odvije na domačem planetu Draagov, imenovanem Ygam, spremljamo življenje in odraščanje našega pripovedovalca, Oma Terra. Ker se uspe Terru osvoboditi izpod suženjskega jarma, začne zbirati Ome in voditi svoje ljudstvo k skupni vstaji. Domišljijska moč, o kateri pričajo podobe nenavadnih bitij, oblikovanje zvoka in glasba, ter strašljive, skrivnostne pokrajine so neizmerni in nepozabni.

zanimivosti
Film je bil v svojem času zelo kontroverzen zaradi politične in socialne angažiranosti, obdelane v žanru znanstvene fantastike in v animirani tehniki izrezljanke. Na splošno velja za alegorijo o sovjetski okupaciji Češkoslovaške.

portreta režiserja in scenarista
René Laloux (1929–2004) se rodi v Parizu, kjer kasneje na umetniški akademiji študira slikarstvo. Po študiju sprva dela v oglaševanju, nato se zaposli v psihiatrični ustanovi Cour Cheverny, kjer začne pri delu z gojenci eksperimentirati z animacijo. Prav tam leta 1960 ustvari animirani kratkometražec Opičji zobje (Les Dents du Singe) v sodelovanju s studiem Paula Grimaulta in po predlogi scenarija pacientov psihiatrije. Z drugim pomembnim sodelavcem, Rolandom Toporjem, Laloux posname filme Mrtvi časi (Les Temps Morts, 1964), Polži (Les Escargots, 1965) in svoje najslavnejše delo, celovečerni film Divji planet (1973). Leta 1981 sodeluje še z Jeanom Giraudom (Mœbius) pri manj poznanem filmu Gospodarji časa (Les Maîtres du temps). Scenarij za njegov film Gandahar (1988), posnet po literarni predlogi Jean-Pierra Andrevona, je za ameriško sinhronizacijo filma adaptiral znameniti avtor znanstvene fantastike Isaac Asimov.

portret scenarista
Roland Topor (1938–1997) se rodi v Parizu. Deluje kot slikar, ilustrator, pisatelj, dramatik in filmski režiser. Študira na pariški akademiji Beaux-Arts, svoje risbe in zgodbe pa prvič objavi v revijah Bizarre, Arts, Le Rire & Fiction. Leta 1962 soustanovi gibanje Panic s Fernandom Arrabalom in Alejandrom Jodorowskyim; to spodbudi nastanek kar nekaj knjig, vključno z Le Locataire Chimérique (1964), Les Mémoires d’un vieux con (1975) in Café Panique (1981). Ikonoklastični Topor izkorišča različne medije, prek katerih deli svoj absurdistični pogled na svet. Vse njegovo delo odraža razpoloženje, ki izhaja iz gibanja Panic. Kot graver in slikar ustvari slike s čarobno lučjo za Fellinijev film Casanova leta 1975. Film Najemnik Romana Polanskega iz leta 1976 temelji na Toporjevem romanu Le Locataire Chimérique. Topor ilustrira številna literarna dela, vključno s celotnim opusom Marcela Ayméa. Leta 1978 oblikuje scenografijo in kostume za Ligetijevo opero Le grand Macabre, leta 1985 za Poulencovo in Appoinairovo Les Mameles de Tiresias, leta 1990 za Mozartovo Čarobno piščal in v letu 1991 za Jarryjevega Kralja Ubuja. Njegovi filmski plakati, predvsem plakat za film Volkerja Schlöndorffa Pločevinasti boben, sprožajo kontroverzne odzive. Kot pisec je znan po kombiniranju nadrealizma s črnim humorjem. Roland Topor je prejemnik številnih nagrad za kostumografijo in scenografijo. Leta 1981 prejme nacionalno veliko nagrado za grafične umetnosti leta in Grand Prix des Arts de la Vile de Paris.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Poletje, ko sem se naučila leteti Leto kada sam naučila da letim

Radivoje Andrić

sobota, 02. 07. 2022 / 16:30 / Dvorana

Z novimi prijatelji, simpatijami in dogodivščinami dobi Sofija sanjske počitnice, pa tudi veliko več od tega, kar si je lahko predstavljala. Poletna komedija je hkrati nežna zgodba o odraščanju in spravi.

Pariz, 13. okrožje Les Olympiades

Jacques Audiard

sobota, 02. 07. 2022 / 18:30 / Dvorana

Film Jacquesa Audiarda (Prerok, Rja in kost) je zgodba o ljubezni, seksu in prijateljstvu v času družabnih omrežij.

Antigona - Kako si upamo! Antigona - Kako si upamo!

Jani Sever

sobota, 02. 07. 2022 / 19:30 / Mala dvorana

Dokumentarno-igrani film po motivih drame Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone. Dobitnik vesne za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma.